Arhiv Štajerskega Tednika

Tovrstno skladiščenje hrane ima po mnenju strokovnjakov svoje prednosti in slabosti. Zaloge hrane potrebujejo prostor za shranjevanje, ki ga vsaka družina nima na razpolago. Poleg tega imajo vsa živila rok trajanja, ki se sicer razlikuje glede na vrsto in način pakiranja.

Po mnenju strokovnjakov pa lahko pozivi k ustvarjanju (pretiranih) zalog hrane spodbujajo nepotrebno paniko, vsekakor pa niso rešitev za vse izredne razmere. Nekatere krizne situacije, kot so dolgotrajno pomanjkanje virov ali obsežna evakuacija, zahtevajo več kot le zaloge hrane. Slednje namreč ne morejo nadomestiti potrebščin, kot so zdravila, gorivo, električna energija ali zaščitna oprema.

Umetno ustvarjanje panike

Doktor antropologije Dan Podjed je mnenja, da je bila včasih kriza izredno stanje, danes pa je to nova oz. »nora« normalnost: »V času krize ljudje ravnajo nekoliko drugače kot v normalnosti, predvsem pa se pripravljajo na najhujše. Trenutne razmere me spominjajo na 80. leta prejšnjega stoletja, ko smo se pripravljali na napad bodisi z vzhoda ali zahoda, glavno vodilo pa je bilo, da nas prav nič ne sme presenetiti. V podobnem času živimo tudi danes, kriza pa je povezana z razmerami v Ukrajini. Ljudje spet nakupujejo jodove tablete, fižol v konzervi in druge pripomočke, s katerimi mislijo, da bodo lažje preživeli, kar pa gre najbolj na roko prodajalcem. Vsa ta panika in strah sta ustvarjena umetno. V primeru jedrske katastrofe pa nam verjetno konzerve fižole ne bodo kaj dosti pomagale. Nenehna kriza in ustvarjanje panike vodi v kaos in v še večji vzpon populizma, ki se širi predvsem s pomočjo negativnih novic po spletu. Države, ki delijo med ljudmi brošure za preživetje v izrednih razmerah, morebiti mislijo, da delajo dobro, v resnici pa samo širijo dodatno paniko med ljudmi.«

Države s seznami živil za izredne razmere

Preberite več v Štajerskem Tedniku