arhiv; L. L.

Sedaj so že vsi "uka željni" v šolah. Najbolj zavzeti smo starejši, saj je sedaj čas za razvedrilo in učenje. Ko je za nami služba, se odpre veliko priložnosti za drugačno življenje. Včasih so se upokojevali mlajši, saj so zgodaj začeli delati, se šolali ob delu in upokojitev dočakali kot 50-letniki.Torej je bilo še celo obdobje pred njimi, da so spoznavali drugačen svet. Mnogi so v teh letih postali pisatelji, pesniki, slikarji, oblikovalci. Prav vsi pa smo se učili računalništva, se zbližali s pametnimi telefoni, na pametno inteligenco pa še čakamo.

##IMAGE-2107411##

V pesmici Kar bo, pač bo sem strnila naše dejavnosti. Melodijo(Que Sera Sera) pa si zapojte sami.

Da bi vam leta upokojitve postala druga priložnost, vas vabim, da se pridružite različnim skupinam. Našli boste nove ljudi z enakimi željami. Dnevi bodo krajši in zabavni. Obogatili boste leta, ki ste jih dočakali. Srečni boste osrečevali sebe in druge.

Kakor bo; pač bo

Ko se jaz zjutraj prebudim, sem res hvaležna, da še živim.

Naj bom vesela ali se jezim ali naj nazaj zaspim?
Veselo uživaj upokojenski stan, lahko si v družbi ali pa sam.
Če smo kaj zamudili, je zdaj pravi čas, da naredimo kaj za nas.
Kakor bo, naj bo, tudi brez nas bo šlo.
Četudi pozabijo nas, se veselimo nalašč.
V univerzi za starejše bogat je program,
lahko kaj izbereš ali ostaneš sam.
Izleti, pohodi nam odpirajo svet,
brez plesa in glasbe nam ni za živet.
V računalništvu, jezikih smo itak IN,
krepimo možgane, si urimo spomin.
Tako častimo ta blagoslovljen stan in vsak dan je razigran.
Kakor bo, naj bo, tudi brez nas bo šlo,
četudi pozabijo na nas, uživajmo nalašč.
Na četrtkovih srečanjih marsikaj izvem.
Če kaj vem, lahko še drugim povem.
Vsak prvi četrtek gremo v daljni kraj, čez dobro uro smo že nazaj.
O energijah in zdravju veliko že znam,
zdaj pogosto čutim  že vsak svoj organ.
Z osmicami in dihanjem se pomirim, tako zase najbolje skrbim.
Kakor bo, pač bo, tudi brez nas bo šlo,
pozabi težave, za nič nisi kriv,
glej, da umrl boš živ.
Bežijo nam leta, dnevi, noči V družbi sošolcev vse manj nas boli. Pozabiš težave, bolezni, skrbi, med enakimi se lepše živi!
Kakor bo, pač bo, tudi brez nas bo šlo,
pozabi težave za nič nisi kriv, glej, da umrl boš živ.