Profimedia

V Turčiji se že nekaj dni vrstijo obsežni protesti zaradi aretacije Imamogluja. Aretirali so ga v okviru kriminalistične preiskave ter ga sumijo sodelovanja v kriminalni združbi, podpiranja teroristične skupine in korupcije. Turške oblasti so poleg Imamogluja aretirale še več kot 80 oseb, med njimi številne politike, novinarje in poslovneže. Do nedelje je v zraku viselo vprašanje, ali bodo istanbulskega župana po izteku pridržanja izpustili na prostost, a je sodišče v Istanbulu odločilo, da ga do sojenja strpa v pripor.

Profimedia

Poteza sodišča bo predvidoma še bolj podžgala protestnike, ki se kljub opozorilom oblasti, da ne bodo trpeli »uličnega terorja,« in posledičnim aretacijam tudi v soboto množično protestirali tako v Istanbulu kot drugih turških mestih. Erdoganova vlada je v Turčiji na oblasti že 22 let in je prestala že več izbruhov državljanske nepokorščine. Zadnje dogajanje obeta novo napeto obdobje, saj je največja opozicijska stranka v državi, republikanska ljudska stranka (CHP), danes kljub aretaciji Imamogluja imenovala za predsedniškega kandidata, tudi sam pa je večkrat poudaril, da se trenutni represiji ne bo uklonil.

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Profimedia

Imamoglu vse očitke zavrača in je tudi za danes pozval k obsežnim protestom na ravni celotne države. »Izbrisali bomo ta udar, ta črni madež na našo demokracijo, vsi skupaj,« je dejal. Trenutno je sicer priprtih kar šest od 27 županov stranke CHP.

Parlamentarne volitve v Turčiji bodo na sporedu šele leta 2028, a Erdogan, ki je s svojo stranko na lanskoletnih županski volitvah doživel največji poraz v zgodovini svoje vladavine, kot kaže ne želi izgubljati časa, zlasti v luči trenutnih geopolitičnih razmer, ko je pozornost velesil uperjena predvsem v Ukrajino in dodajanje na Bližnjem vzhodu.