Profimedia

Stavbi generalštaba in ministrstva za obrambo v središču Beograda sta bili med Natovim bombardiranjem leta 1999 močno prizadeti in uničeni. "To ni samo boj za eno stavbo, to je boj za ohranitev naše zgodovine, identitete in pravice do kulturne dediščine," se glasi objava študentov v blokadi na družbenem omrežju Instagram. Ob 19:55 bodo z minuto molka počastili žrtve Natovega bombardiranja. Študentje v Novem Sadu pa se bodo poklonili tudi na Mostu svobode, enem od treh čez reko Donavo, ki jih je Nato porušil v drugem največjem mestu v Srbiji.

Pravica in boj za kulturno dediščino

Študenti Pravne fakultete so na omrežjih sporočili, da "ne bomo nikoli pozabili nezakonite agresije Nato pakta in žrtev bombardiranja", s fotografijami citatov takratnega britanskega premierja Tonyja Blaira ter številom žrtev in uničenih zgradb. Študentje že več kot štiri mesece blokirajo fakultete in organizirajo proteste po Srbiji, na katerih zahtevajo odgovornost za padec nadstreška nedavno obnovljene Železniške postaje. Čeprav vlada pravi, da so bile vse zahteve izpolnjene, študenti tega ne sprejemajo, temveč nadaljujejo z akcijami in protesti ter vabijo državljane, da se jim pridružijo.

Zakaj ravno zgradba generalštaba kot kraj protesta?

Kljub nasprotovanju nekaterih strokovnjakov in predstavnikov zavoda za spomeniško varstvo je srbska vlada sredi novembra 2024 stavbi generalštaba in ministrstva odvzela status kulturne dobrine. Na mestu, kjer je zdaj stavba generalštaba, bo, kot je bilo napovedano, luksuzno hotelsko-apartmajsko naselje, ki ga bo zgradilo podjetje Affinity Partners emiratskega milijarderja Muhammada Alabarja in Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Navedli so, da se bo hotel imenoval "Trump".

Študentje zahtevajo ohranitev zgodovinske stavbe

Nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić je ob obletnici Natovega bombardiranja leta 2024 poudaril, da porušena stavba v Beogradu ni bila generalštab, temveč nekdanji Zvezni sekretariat za narodno obrambo. Napovedal je, da bo vlada Srbije na tem mestu zgradila spominski kompleks. Kmalu zatem je kot minister podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Affinity Global Development za revitalizacijo območja. Načrte za luksuzni hotel in poslovni kompleks je javno objavil Jared Kushner, kar je sprožilo ostre kritike opozicije, študentov in strokovnjakov, ki zahtevajo ohranitev zgodovinske stavbe.

Profimedia

Postavitev hotela bi pomenila izgubo dediščine

Februarja lani so študentje z blokado zahtevali ohranitev stavb nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo na Ulici kneza Miloša. Regulatorni inštitut za trajnostno energijo in okolje (RERI) je decembra 2024 vložil pobudo za presojo ustavnosti vladne odločitve o odvzemu statusa kulturne dobrine tem objektom. Opozicijska stranka Ekološka vstaja je pozvala k razveljavitvi sklepa in kritizirala sodelovanje družin Trump in Kushner z režimom, ki želi na mestu ruševin graditi hotel.

"Generalštab stoji kot priča in dokaz težkih trenutkov naše zgodovine, kot ena najmarkantnejših stavb, poškodovanih v tem obdobju. Generalštab ima močno zgodovinsko in čustveno vrednost. Že 26 let stoji kot opomin in svarilo, kaj vse smo preživeli. S tem protestom opozarjamo na širši problem – ne le na ohranjanje generalštaba, ampak tudi na splošen odnos oblasti do kulturne dediščine. To je problem, ki bo kot plaz prizadel celotno kulturno dediščino," so zapisali študenti v najavi protesta.

Tudi posebna poročevalka ZN za kulturne pravice Aleksandra Zantaki je opozorila na možne kršitve mednarodnega prava. Kompleks, zgrajen med letoma 1956 in 1965 po načrtih arhitekta Nikole Dobrovića, velja za vrhunski primer modernizma in simbolizira kanjon Sutjeske. Leta 2005 je bil razglašen za kulturni spomenik. Več kot 350 strokovnjakov in Srbska akademija znanosti in umetnosti so zahtevali njegovo ohranitev in obnovo, prav tako Europa Nostra, ki opozarja, da bi uničenje pomenilo izgubo dediščine, pomembne za celotno Evropo. Srbija je v pogodbi za ta posel investitorju dala zemljišče v najem za 99 let, New York Times pa je naknadno objavil, da je naložba vredna 500 milijonov dolarjev in da naj bi državi Srbiji po takratnem predlogu pogodbe pripadalo 22 odstotkov dobička.