Ukrajinci ohromili Putinov Krim, se mu moč na polotoku s tem krha?
Na Krimu zaradi ukrajinskih napadov primanjkuje goriva, cene bencina strmo rastejo, nekdaj simbol zmagoslavja pa postaja Putinov trn v peti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Krim, ki ga je Vladimir Putin po priključitvi leta 2014 razglasil za eno izmed največjih zmag, zdaj postaja eden njegovih največjih trnov v peti. Po silovitih ukrajinskih napadih na krimsko energetsko infrastrukturo (ti sicer niso ostali neodgovorjeni) je na polotoku prišlo do velikega pomanjkanja bencina, do motenj v oskrbi z elektriko in vodo, obenem pa je kriza sprožila tudi političen pretres v Moskvi.
Po poročanju medija Moscow Times so se cene bencina v Sevastopolu prejšnji teden po uradnih podatkih zvišale za 30 odstotkov. Povprečna cena je 29. junija dosegla 118,79 rublja (1,34 evra) za liter , kar Sevastopol uvršča med območja z najvišjimi cenami goriva v Rusiji. Na širšem Krimskem polotoku je povprečje znašalo 86,49 rublja (98 centov) za liter.
Mihail Razvožajev, guverner Sevastopola, ki ga je na položaj postavil Kremelj, je podražitve pripisal višjim logističnim stroškom. Kot je dejal, v mestu ni zveznih ali državnih bencinskih črpalk, zasebna podjetja pa so zaradi dražje oskrbe prisiljena zviševati cene. Moscow Times ob tem navaja tudi poročanje Kommersanta, da naj bi dejanske cene na nekaterih bencinskih črpalkah v Sevastopolu že dosegle 199 rubljev (2,25 evra) za liter, kar močno presega uradne podatke Rosstata.
Kot poroča ABC, civilisti na Krimu za polnjenje goriva ponekod potrebujejo posebno dovoljenje, če gorivo sploh najdejo. Prebivalec Sevastopola Pjotr je za Reuters dejal, da razume, da gre za prisilni ukrep, a kot voznik s trenutnimi razmerami ni zadovoljen. Analitiki razmere opisujejo kot resen udarec za Kremelj, saj se vojna, ki jo Rusija še vedno imenuje "posebna vojaška operacija", vse bolj neposredno pozna tudi ruskim državljanom.
New York Times je ob tem poročal, da Ukrajina poskuša Krim spremeniti v novo točko pritiska na Putina. Cilj Kijeva naj bi bil povzročiti dovolj bolečine regiji, ki ima za ruskega predsednika velik politični in simbolni pomen, da bi bil Kremelj prisiljen razmišljati o koncu vojne.
Krim ima za Moskvo tudi izjemen simbolni pomen. ABC je ob tem navedel oceno Jenny Mathers z Univerze Aberystwyth, da je priključitev Krima leta 2014 v Rusiji sprožila val nacionalističnega navdušenja, slogan "Krim je naš" pa je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov Putinove politike. New York Times ob tem poudarja, da se je Putinova podpora po priključitvi Krima v dveh mesecih dvignila s 60 na 82 odstotkov. Toda prav ta simbolika zdaj povečuje pritisk na Kremelj.
Kriza z gorivom se medtem ne ustavlja pri Krimu. Moscow Times poroča, da se je pomanjkanje razširilo tudi na dele celinske Rusije. Ena večjih zasebnih verig bencinskih črpalk v vzhodni Sibiriji je začasno ustavila maloprodajo bencina v regijah Irkutsk in Zabajkalski ter v Burjatiji. Povprečna cena bencina v Rusiji se je od začetka leta zvišala za 11,6 odstotka in 29. junija dosegla 72,38 rublja (82 centov) za liter.
Da bi Rusija ublažila pritisk na domačem trgu v času največje poletne porabe, naj bi po poročanju Reutersa začela uvažati 60.000 ton bencina iz Indije. Po navedbah vira iz industrije naj bi Moskva iz tujine mesečno uvozila skupno 400.000 ton bencina.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
