Profimedia

Po odmevnem srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina so Trump in predstavniki njegove administracije postregli s številnimi izjavami o tem, da je bil dosežen napredek in da je Putin pripravljen na resne pogovore o miru. A je bilo v poplavi izjav malo konkretnih informacij o dejanskih zahtevah Kremlja, kje, če sploh kje, je Putin pripravljen popustiti.

Mirovna pogajanja

Evropski voditelji skeptični do Putinovih motivacij, a Trumpova prizadevanja podpirajo

Tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na tri neimenovane ruske vire, seznanjene z dogajanjem v Kremlju, danes poroča o konkretnih zahtevah Putina, ki bi jih morala Ukrajina izpolniti za morebiten mirovni sporazum. In sicer naj bi Putin med drugim zahteval, da se Ukrajina odreče celotni regiji Donbas, ki vključuje regiji Doneck in Lugansk, tudi tistim delom, ki niso pod nadzorom ruske vojske. To je tudi edini del njegovih zahtev, kjer je nekoliko popustil, saj je v preteklosti od Ukrajine terjal tudi neokupirane dele regij Zaporožje in Herson. Vse štiri regije namreč Moskva že od prvega leta popolne invazije šteje za svoje.

Ukrajina je njegove ozemeljske zahteve v preteklosti ostro zavračala, saj bi bilo to po njihovem mnenju enako kapitulaciji. Po ocenah ameriških oblasti Rusija trenutno nadzira približno 88 odstotkov Donbasa ter približno 73 odstotkov regij Zaporožje in Herson. Viri so za Reuters navedli, da bi Rusija, če se Ukrajina odreče celotnemu Donbasu, zamrznila trenutno bojno linijo v Zaporožju in Hersonu, ob tem pa bi Ukrajini vrnila majhne dele okupiranega ozemlja v regijah Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk, a gre v tem primeru v primerjavi z Donbasom le za neznatne žepke, ki so pod nadzorom ruske vojske.

Tukaj se tudi ustavi

Na drugi strani naj bi Putin pri preostalih vprašanjih vztrajal pri svojih prejšnjih zahtevah, in sicer, da se Ukrajina v celoti odreče svojim ambicijam po članstvu v zvezi Nato, da ostane nevtralna in, kar je za Ukrajino povsem nesprejemljivo, da se močno omeji njeno vojsko. Ob tem naj bi od ZDA zahteval pravno zavezujočo obljubo, da se Nato ne bo več širil proti vzhodu, in dogovor, da na ozemlju Ukrajine v okviru morebitne mirovne misije ne bo prisoten noben vojak zahodnih zaveznic.

Če navedbe virov držijo, so njegove zahteve daleč od tega, kar bi bila Ukrajina pripravljena sprejeti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je denimo danes ponovno zavrnil možnost, da bi se ukrajinska vojska v okviru dogovora umaknila z območij, ki so mednarodno priznana kot ukrajinsko ozemlje. Ozemlje v Donbasu, ki ostaja pod njihovim nadzorom, obenem služi kot glavna obrambna linija, ki ruski vojski preprečuje, da bi napredovala globoko v notranjost Ukrajine. »Če govorimo o tem, da se preprosto umaknemo z vzhoda, tega ne moremo storiti. Gre za preživetje naše države, gre za najmočnejše obrambne linije,« je dejal. Še manj verjetno je, da bi Ukrajina pristala v to, da se v okviru mirovnega sporazuma omeji njene vojaške sposobnosti, saj bi s tem ruski vojski do Kijeva zgradila avtocesto za morebitne nove napade v prihodnosti. Kakršna koli varnostna jamstva, ki bi jih nudile njene zahodne zaveznice, bi bila posledično povsem neučinkovita, če Rusija obenem zavrača možnost prisotnosti evropskih mirovnih sil.