Kaj razkriva vmesno poročilo o raciji na avstrijskem Koroškem?
Vodjo racije na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji so začasno premestili, poročilo komisije pa pričakujejo v drugi polovici oktobra.
Vodjo odmevne racije konec julija na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem so po navedbah avstrijskega notranjega ministrstva začasno premestili. Posebna komisija naj bi poročilo o raciji po novem pripravila v drugi polovici oktobra, danes pa je objavila vmesno poročilo.
Kot je sporočilo ministrstvo, je glede na notranjo preiskavo generalnega direktorata za javno varnost racijo na spominskem območju odredil in operativno vodil namestnik direktorja državnega urada za zaščito države in boj proti ekstremizmu na avstrijskem Koroškem.
Na podlagi dosedanjih notranjih ugotovitev so vodjo operacije začasno premestili, je sporočilo ministrstvo.
Pisnega naloga za racijo ni bilo. Podlaga za policijsko operacijo je bil sum kršitve upravnih predpisov po deželnih zakonih o varstvu narave in kampih.
Stroški racije na Peršmanovi domačiji dosegli 15.000 evrov
Iz odgovora ministrstva na poslansko vprašanje avstrijskih Zelenih je po poročanju avstrijske radiotelevizije ORF razvidno, da so stroški za policijsko akcijo zaradi domnevne kršitve zakona o varstvu narave znašali 15.000 evrov. Priprave na akcijo so trajale tri dni, v njej pa je sodelovalo skupno 20 policistov in članov posebne enote.
V odmevni policijski akciji na Peršmanovi domačiji 27. julija so sodelovali tudi helikopter, droni in enota s službenimi psi.
Minister Karner o raciji obveščen šele naknadno
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je bil o intervenciji, za katero so načrte pripravili dva dni pred izvedbo, obveščen naknadno, prav tako direktorica policije na Koroškem in njen namestnik, je še razvidno iz odgovora ministrstva.
Avstrijski Zeleni so kritični, da odgovori ministrstva krepijo vtis, da se ukrepa pod pretvezo in na je bila racija načrtovana dlje časa. Zeleni so v poslanskem vprašanju zahtevali tudi pojasnilo, kakšno vlogo je imel pri akciji velikovški okrajni glavar Gert Klösch, a po besedah govornika stranke za kulturo spominjanja Lukasa Hammerja doslej niso dobili zadovoljivega.
Poslanka Zelenih Olga Voglauer pa je menila, da je zaskrbljujoče, da policijska uprava avstrijske Koroške očitno meni, da je treba v primeru domnevnih upravnih prekrškov po zakonu o varstvu narave takoj poslati enote za varstvo ustave skupaj s helikopterjem.
Kaj še razkriva vmesno poročilo?
Ozadje policijske racije preiskuje tudi posebna komisija, ki jo je imenovalo notranje ministrstvo. Po prvotnih napovedih naj bi poročilo pripravila do konca septembra, a je po navedbah ORF zdaj to preloženo na drugo polovico oktobra.
Je pa komisija pod vodstvom šefa pravnega oddelka na avstrijskem notranjem ministrstvu Mathiasa Vogla danes objavila vmesno poročilo. Iz njega izhaja, da se je komisija doslej sešla štirikrat, da si je ogledala prizorišče incidenta ter opravila pogovore z več ljudmi. Dogajanje in okoliščine na kraju racije je obsežno dokumentirano, še piše v vmesnem poročilu.
Slovenija pričakuje pojasnila glede ravnanja avstrijskih oblasti v Peršmanovem muzeju
Peršmanova domačija je osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Pripadniki enote SS so v sodelovanju s policijo 25. aprila 1945 na domačiji postrelili enajst civilistov, od tega sedem otrok.
Racija na antifašističnem taboru v organizaciji slovenskih študentov je močno odmevala, ker je potekala na enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev. Tam so 25. aprila 1945 nacistične enote umorile enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Na kraju tabora, ki je bil tarča racije, deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.
Slovenija je po incidentu izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi dogajanje raziskali ter podali pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Zunanje ministrstvo je zaradi operacije na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije in avstrijskemu zunanjemu ministrstvu posredovalo diplomatsko noto.
Pravice slovenske manjšine niso stvar dobre volje, temveč obveznost iz mednarodnih sporazumov, je dejala in izrazila pričakovanje, da bodo okoliščine julijskega incidenta pri muzeju Peršman čim prej pojasnjene, pa je ob obisku Avstrije sredi septembra dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
