Spor o azilni politiki spodnesel nizozemsko vlado
Vodja nizozemske skrajne desnice Geert Wilders je sporočil, da njegova Stranka za svobodo (PVV) zapušča nizozemsko vladajočo koalicijo, ki bo s tem izgubila večino v parlamentu. Izstopu iz vlade so botrovala nesoglasja pri zaostrovanju azilne politike.
»Ni podpisa za naše azilne načrte... PVV zapušča koalicijo,« je Wilders zapisal na družbenem omrežju X.
Voditelji štirih koalicijskih strank so se davi sešli na kriznih pogovorih, a so se po vsega pol ure razšli v napetem razpoloženju.
»Pravkar sem obvestil predsednika vlade, da bom umaknil ministre PVV iz vlade in da ne moremo več nositi odgovornosti za to,« je po sestanku dejal Wilders, ki je ciljal na spodletel dogovor o časovnici zaostrovanja azilne politike. Po njegovem mnenju uvajanje najstrožje politike priseljevanja doslej, o kateri se je dogovoril s koalicijskimi partnerji po presenetljivi zmagi PVV na volitvah novembra 2023, poteka prepočasi.
Z izstopom iz vladajoče koalicije je Wilders zagrozil že prejšnji teden. »Naše potrpljenje se je izteklo. Volivci (...) si zaslužijo vlado, ki bo izpolnjevala pričakovanja,« je dejal takrat. Postavil je deset zahtev, ki bi morale biti po njegovem izpolnjene »v nekaj tednih«. Pri tem je omenil zaprtje meja za prosilce za azil, strožji nadzor na mejah, ukinitev združevanja družin priseljencev, zapiranje azilnih domov in deportacije tistih z dvojnim državljanstvom, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj.
Nizozemska vlada, ki jo vodi Dick Schoof, je sicer že lani naznanila dogovor o svežnju novih ukrepov na področju priseljevanja in azilne politike. Ta vključuje več Wildersovih zahtev, pa tudi spremembe pri obravnavi beguncev iz Sirije.
Očitki o sebičnosti
V preostalih treh koalicijskih strankah, desnosredinski Ljudski stranki za svobodo in demokracijo (VVD), konservativni Novi družbeni pogodbi (NSC) in populističnem Gibanju kmetov in državljanov (BBB), so do umika PVV iz vlade kritični.
Vodja VVD Dilan Yesilgoz je Wildersovo potezo označila za izredno neodgovorno. Dodala je, da se boji, da bo odprla vrata levičarskim strankam. Ocenila je še, da je Wilders spet postavil lastne interese nad interese države, ko je pobegnil v času negotovosti brez primere.
»Upali smo, da bo imel [Wilders] mirno noč in da bo o tem temeljito premislil. Toda prišel je z zelo kratko izjavo,« je za nizozemsko javno radiotelevizijo NOS dejala Nicolien van Vroonhoven iz NSC. »To je res nerazumljivo,« je dodala.
Tudi vodja BBB Caroline van der Plas je menila, da je Wildersova odločitev neodgovorna. »Kdorkoli zdaj odneha, na srebrnem pladnju ponuja Nizozemsko levici,« je zapisala na družbenem omrežju X.
Wildersova stranka za zdaj še prva izbira
PVV ima s 37 poslanci največje število sedežev v 150-članskem nizozemskem parlamentu, vladajoča koalicija, ki se znova sooča z notranjimi trenji, pa brez te stranke zaseda 51 poslanskih mest.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da PVV še vedno beleži najvišjo podporo med nizozemskimi volivci, tesno pa ji sledita VVD ter opozicijsko zavezništvo zelenih in laburistov.
Nizozemska vlada je razpadla le nekaj tednov pred ključnim vrhom zveze Nato v Haagu, na katerem naj bi zaveznice znatno povečale izdatke za obrambo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
