Meteorolog s črno napovedjo: To je najhladnejše poletje naslednjih 300 let
Avstrijski meteorolog opozarja, da vročina in vremenski ekstremi ne bodo izginili, ampak bi lahko v prihodnosti postali še izrazitejši.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletja v Evropi vse pogosteje zaznamujejo obdobja hude vročine, ki jih nato spremljajo močna neurja in nalivi. Avstrijski meteorolog in znanstveni komunikator Andreas Jäger opozarja, da takšnega dogajanja nikakor ne bi smeli več obravnavati zgolj kot posamezna vremenska odstopanja, ampak se bomo morali na to žal navaditi.
"To je verjetno najhladnejše poletje naslednjih 300 let," je dejal v intervjuju za avstrijski Tirol TV, ki ga povzema portal Heute. S tem je želel opozoriti, da trenutne temperature, neurja in drugi vremenski ekstremi ne bodo preprosto izginili, temveč bi lahko v prihodnosti postali še izrazitejši.
"Podnebne spremembe niso izmišljene, ampak so trda fizika," je poudaril.
Po njegovih besedah podnebne spremembe tako niso več nekaj, o čemer bi govorili zgolj v povezavi z oddaljeno prihodnostjo. Njihove posledice so že postale del vsakdanjega življenja. "Prav zdaj imamo neverjeten vročinski val in hude zemeljske plazove," je povedal.
V zadnjih mesecih je bilo sicer veliko govora o drugih krizah, a meteorolog opozarja, da podnebnega vprašanja dolgoročno nikakor ni možno potiskati na stranski tir.
V ospredje prihaja vprašanje vode
Posebej izrazite spremembe Jäger vidi pri vodi in kmetijstvu. V preteklosti je bilo podnebje močno zaznamovano z mrazom. Težava je bila dolgo predvsem v tem, da je bilo prehladno. Zdaj je po njegovih besedah marsikje dovolj toplo za rast, vendar v ospredje prihaja druga težava: voda.
Pri tem opozarja predvsem na pomanjkanje snega, ki je pomemben za obnavljanje zalog podzemne vode, saj se počasi tali, voda pa lahko postopoma pronica v tla. Po njegovih besedah bo tega vse manj, kar bo velika težava
Spremembam se bo po njegovem mnenju moralo prilagoditi tudi kmetijstvo. Med potrebnimi ukrepi omenja celoletno pokritost tal in drugačne načine njihove obdelave.
"Doživljamo res dramatično spremembo podnebja. Popolnoma se bomo morali prilagoditi. Takšen način obdelovanja zemlje ne bo več mogoč," je opozoril.
"Imamo veliko več vpliva, kot si mislimo"
Zakaj se kljub opozorilom še vedno ne spremeni dovolj? Jäger enega od razlogov vidi v udobju oziroma nepripravljenosti ljudi, da bi zapustili svojo cono udobja.
Podnebni ukrepi po njegovih besedah zahtevajo spremembe navad, pri tem pa pogosto pozabljamo, da bi lahko bil končni rezultat tudi boljše življenje za ljudi in naravo.
Možnosti za spremembe vidi tudi v vsakdanjem življenju. Omenja pogostejše kolesarjenje in hojo, manjšo porabo mesa, odpovedovanje letalskim potovanjem ter izogibanje hitri modi. Pri poceni oblačilih opozarja tudi na škodljive snovi in nečloveške delovne razmere.
"Imamo veliko več vpliva, kot si mislimo," poudarja Jäger.
Zavrača tudi argument, da Evropa zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida v ZDA in Aziji sama ne more ničesar spremeniti. Po njegovem mnenju Kitajska že veliko dela na tem področju in je pri energetskem prehodu med vodilnimi.
Poleg tega poudarja, da imajo ukrepi za zaščito podnebja širše koristi. Skoraj vse, kar naredimo na tem področju, po njegovih besedah prispeva tudi k večji neodvisnosti, odpornosti in krepitvi lokalnega okolja.
"S tem kar imamo, bomo morali živeti"
Kljub možnostim za ukrepanje Jäger ne daje lažnega upanja, da bi lahko podnebne spremembe preprosto obrnili. Po njegovih besedah gre zdaj predvsem za to, da se nadaljnje segrevanje čim bolj omeji in se sčasoma doseže stabilizacija.
"Gre samo še za to, da upočasnimo ta dvig in nekoč dosežemo plato. S tem, kar imamo zdaj, bomo v vsakem primeru morali živeti," je sklenil Jäger.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
