Profimedia

Zaradi podnebnih sprememb je bil majski vročinski val, ki je na Islandiji trajal sedem dni, za tri stopinje toplejši kot sicer, je danes sporočil evropski konzorcij znanstvenikov World Weather Attribution (WWA).

Pod vplivom podnebnih sprememb se arktično območje segreva štirikrat hitreje kot preostali deli sveta. Analiza je sedaj pokazala, da je bilo "taljenje ledu na Grenlandiji v tem vročinskem valu kar 17-krat intenzivnejše," je dejala klimatologinja na Imperial College London in soavtorica raziskave Friederike Otto.

Podatke iz tretjega tedna v letošnjem maju, ko je nastopil vročinski val, so primerjali s podatki taljenja ledu v zadnjih desetletjih. Letošnje temperature so bile rekordne, in sicer je bilo na otoku za kar 13 stopinj Celzija topleje glede na povprečje najvišjih dnevnih temperatur v maju v obdobju 1991-2020. Na Islandiji je medtem temperatura prvič v zgodovini že v maju presegla 26 stopinj Celzija.

"Vročinski val s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija se morda mnogim ne sliši veliko, toda na ta del sveta močno vpliva. V resnici korenito vpliva na ves svet," je še dodala Otto.

Grenlandski ledeni pokrov se bo v prihodnosti še hitreje talil, če bo človeštvo še naprej kurilo nafto, plin in premog, so še opozorili znanstveniki.

Toplejše temperature v kombinaciji s taljenjem ledu ogrožajo tradicionalen način življenja avtohtonih skupnosti na Grenlandiji. Okolje in prebivalce lahko močno prizadenejo tudi obilnejše padavine, ki lahko prinesejo poplave ter poškodujejo ceste in drugo infrastrukturo.