Zakaj želi Francija mlajšim od 15 let prepovedati družbena omrežja?
Francija razpravlja o zakonu, ki bi mlajšim od 15 let prepovedal dostop do družbenih omrežij. Macron želi uveljavitev že do septembra.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Francija je vse bližje temu, da sledi avstralskemu zgledu in mlajšim najstnikom prepove dostop do družbenih omrežij. V državnem zboru se začenja razprava o zakonu, ki bi otrokom, mlajšim od 15 let, onemogočil uporabo platform, kot so Snapchat, Instagram in TikTok.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je jasno napovedal, da želi, da bi prepoved začela veljati že z začetkom novega šolskega leta, septembra 2026. Po njegovih besedah je zaščita duševnega in čustvenega zdravja otrok postala politična in družbena nuja. »Duševnega in čustvenega zdravja naših otrok ne moremo prepustiti ljudem, katerih edini cilj je zaslužek,« je dejal prejšnji mesec.
Predlagani zakon predvideva, da bi državni regulator medijev sestavil seznam družbenih omrežij, ki veljajo za škodljiva. Dostop do teh platform bi bil za mlajše od 15 let v celoti prepovedan. Hkrati bi obstajal ločen seznam domnevno manj škodljivih spletnih strani, do katerih bi otroci lahko dostopali le z izrecnim soglasjem staršev.
Sistem že na voljo
Zakon ima realne možnosti za sprejetje, saj podporo poleg Macronove sredine napovedujejo tudi desno-sredinski republikanci (LR) in populistična desničarska Nacionalna skupščina (RN).
Če bo zakon sprejet, bo morala Francija vzpostaviti učinkovit sistem preverjanja starosti. Podoben mehanizem že obstaja za dostop do spletne pornografije, kjer morajo uporabniki, starejši od 18 let, dokazati svojo starost.
Francoska razprava poteka v širšem evropskem in globalnem kontekstu. Danska, Grčija, Španija in Irska razmišljajo o podobnih ukrepih, Velika Britanija pa je v začetku meseca začela javno posvetovanje o morebitni prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let.
Premostili politične napetosti
Osnova francoskega zakona je besedilo, ki ga je konec lanskega leta pripravila poslanka Laure Miller po parlamentarnih preiskavah psiholoških učinkov TikToka in drugih omrežij. Vladi je bilo hkrati naloženo, naj pripravi lastno zakonodajo, potem ko se je Macron odločil, da bo to vprašanje ena osrednjih tem njegovega zadnjega leta mandata.
Po parlamentarnih volitvah leta 2024, na katerih je Macronova koalicija izgubila pomemben del podpore, je bila tema omejevanja družbenih omrežij ena redkih, ki je predsedniku ponudila možnost širše javne podpore. Čeprav so obstajale politične napetosti med Macronom in nekdanjim premierjem Gabrielom Attalom, se zdi, da se je vlada na koncu poenotila za sprejetje zakona.
Podoben zakon padel na sodišču
Če bo zakon v ponedeljek potrjen v spodnjem domu, bo v naslednjem mesecu obravnavan še v senatu. Macron je premierja Sébastiena Lecornuja zaprosil za uporabo hitrega zakonodajnega postopka, ki bi omogočil sprejetje zakona do septembra. Brez tega postopka bi zakon zaradi zakonodajnih zastojev, povezanih s sprejemanjem proračuna, težko prišel skozi parlament.
Besedilo zakona je bilo že prilagojeno po opozorilih Državnega sveta, ki skrbi za skladnost zakonodaje s francoskim in evropskim pravnim redom. Podoben zakon iz leta 2023 je namreč padel na sodiščih, ker je bil v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
