Jadrnica Timy, s katero na poti okoli sveta jadrata Dolenjca Peter Kočjaž in Natalija Ogrinc, je včeraj odrinila iz sudanskega pristanišča Suakin. Sudan, ki je sicer v vojni, je ena najrevnejših držav na svetu, večinoma v ruševinah, zato so pogoji za življenje tam izjemno slabi. Nekoliko boljše je ob morju, kjer je vsaj mirno, zato je tam tudi nekoliko več prebivalcev, a tudi Suakin je v ruševinah, prebivalci pa živijo v hudem pomanjkanju. To je bila včasih najpomembnejša pomorska luka v državi, zdaj pa tam vlada predvsem huda revščina.

Peter in Natalija sta na poti do Grčije naredila kratek, zgolj dvodnevni postanek v Suakinu, da sta se malo odpočila od napornega jadranja. Vse od vstopa v nevarno Rdeče morje ju je spremljalo slabo vreme, visoki valovi in nalivi, pretile pa so tudi druge nevarnosti, o katerih smo pred dnevi pisali. Zdaj sta se nam oglasila ob izplutju iz Suakina. Včeraj sta prejadrala 80 kilometrov. Vse do Sueza ju bodo na poti spremljali močni vetrovi in visoki valovi, zato bo napredovanje zelo počasno. Mnoge jadrnice se v trenutku najhujšega zatečejo v zavetje in ko se veter nekoliko umiri, izkoristijo priložnost za izplutje. Do sueškega prekopa jadralca zdaj loči še 700 milj oziroma približno 1.400 kilometrov.

Dolenjska jadralca sta čas izkoristila za ogled tega dela Sudana, ki pa kljub neskončnim plažam in soncu ni prav nič »turističen«. Ko sta vprašala za pot do piramid, ki jih imajo v tej državi menda več kot v Egiptu, so ju začudeno gledali, češ, a ne vesta, da je pri njih vojna in zato pot do piramid nevarna. Sudan kljub revščini ni poceni država. V dveh dneh sta tam »pustila« kar 750 $ za prijavo, gorivo in nekaj nujnih malenkosti. Cena nafte je sicer 0,65 centa za liter, a jadralcem je na voljo po 1,5 $ za liter. Liter mleka stane 3 $, kilogram čebule ali krompirja pa 2 $. Trgovine, ki jih ni ali pa so v zares slabem stanju, zbite iz desk, niso ravno poceni, ponudba pa je izjemno slaba, saj skoraj ničesar nimajo.

Arhiv Dolenjskega lista

Peter pravi, da je celotno Rdeče morje precej zastrašujoče, nič kaj prijetno, saj mora biti obiskovalec na kopnem in v morju ves čas na preži. Najverjetneje se bosta z Natalijo prvič po dolgem času nekoliko sprostila šele, ko bosta plula v vodah Egipta in Saudove Arabije. »Uradno se v Egiptu sicer ne bova prijavljala, saj bi to pomenilo strošek nekaj tisoč evrov, kar je absolutno predrago. Za postanek in počitek bova izkoristila sidrišča, kjer se bova lahko zasidrala. Izobesiti bova morala rumeno zastavo, najin pomožni čoln pa ne bo smel v morje niti toliko, da bi na kratko vstopila na kopno. Je pa res, da si tudi sama želiva čim prej zapustiti to območje in priti do Grčije, a do tam naju čaka še dolga pot in verjetno še kar nekaj jadralskih preizkušenj,« je Peter povedal za Dolenjski list.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista