magnific

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Hrustljavo, sočno, sladko ali prijetno kislo. Jabolko je priročna malica, sestavina domačega zavitka in sadež, ki ga pogosto povezujemo z zdravjem. Toda ali res velja, da eno na dan odžene zdravnika stran? Je bolje pojesti celega ali popiti sok? In zakaj nas lahko po več jabolkih napenja?

Ob 21. oktobru, dnevu jabolk, smo prehranska dejstva povezali s podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Ti kažejo, da smo lani pridelali približno 44.400 ton jabolk, precej manj kot leto prej.

Kaj koristnega se skriva v jabolku?

Jabolko vsebuje prehranske vlaknine, med njimi pektin, ter rastlinske spojine, imenovane polifenoli. Prispeva tudi nekaj vitamina C in kalija, vendar ga zaradi tega še ne moremo označiti za vitaminsko čudežno živilo.

Po preglednici nacionalnega portala Prehrana.si vsebuje 100 gramov svežega jabolka približno 60 kilokalorij, 14 gramov ogljikovih hidratov, od tega 10 gramov sladkorjev, ter dva grama vlaknin. Vrednosti se razlikujejo glede na sorto in druge lastnosti sadeža. Njegova prehranska prednost je predvsem kombinacija vlaknin in različnih rastlinskih snovi.

Vlaknine pomagajo pri urejenem odvajanju. Ameriški Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni med njihove prehranske vire uvršča tudi jabolka z olupkom.

Olupiti ali ne?

Če nam ustreza, jabolko pojemo dobro oprano in z olupkom. Z lupljenjem odstranimo del vlaknin in koristnih rastlinskih spojin. Olupiti ga je seveda smiselno, kadar to zahtevajo posameznikove prehranske omejitve ali način priprave.

Jabolka lahko tudi dušimo, pečemo ali skuhamo v kompot. Pri tem pazimo predvsem na dodatke: jabolčna jed z veliko sladkorja, masla in testa ima drugačno hranilno sestavo kot svež sadež.

Celo jabolko ali kozarec soka?

Sok ni prehransko enakovreden celemu sadežu. Pri sočenju se odstrani velik del vlaknin, pijačo pa hitro popijemo tudi v večji količini. Oznaka »brez dodanega sladkorja« ne pomeni, da sok sladkorjev ne vsebuje.

Britanska zdravstvena služba NHS priporoča, da skupna dnevna količina sadnih in zelenjavnih sokov ter smutijev ne preseže 150 mililitrov. Opozarja tudi, da sladkorji v sokovih lažje prispevajo k nastanku zobne gnilobe kot sladkorji, zaprti v strukturi celega sadja.

Zakaj lahko več jabolk povzroči težave?

Zdravo živilo še ne pomeni, da nam neomejena količina vedno ustreza. Pri nekaterih ljudeh jabolka povzročajo napenjanje in vetrove, zlasti kadar jih pojedo več naenkrat.

Kot pojasnjuje ameriški inštitut NIDDK, lahko del ogljikovih hidratov ostane nepopolno prebavljen. Ko prispejo v debelo črevo, jih razgrajujejo bakterije, pri tem pa nastajajo plini. Tudi prevelika količina vlaknin lahko pri občutljivih ljudeh poveča težave.

Zato ni treba iskati pravila, koliko jabolk mora vsak človek pojesti. Pomembni so količina, ki nam ustreza, preostala prehrana in raznolikost. Če po jabolkih redno občutimo bolečine, izrazito napenjanje ali drisko, se o težavah posvetujemo z zdravnikom oziroma dietetikom.

Ali jabolko res odžene zdravnika?

Znameniti pregovor je dobra spodbuda za uživanje sadja, ne pa zdravstveno zagotovilo. Raziskava, objavljena leta 2015 v reviji JAMA Internal Medicine, po upoštevanju razlik med udeleženci ni potrdila, da bi ljudje, ki vsak dan pojedo jabolko, redkeje obiskovali zdravnika.

To ne pomeni, da jabolka nimajo mesta v zdravi prehrani. Pomeni predvsem, da en sadež ne more nadomestiti celotnega življenjskega sloga, preventive ali zdravljenja.

Šest milijonov jablan, a precej manjši pridelek

Po podatkih SURS je v slovenskih sadovnjakih lani raslo 6,1 milijona jablan. Od tega jih je bilo 93 odstotkov v intenzivnih nasadih, preostalih sedem odstotkov pa v ekstenzivnih oziroma kmečkih sadovnjakih.

V intenzivnih sadovnjakih so pridelali približno 36.400 ton jabolk, v kmečkih pa skoraj 8.000 ton. Skupni pridelek je tako znašal okoli 44.400 ton.

Letina je bila v obeh vrstah sadovnjakov skromnejša kot leto prej. V intenzivnih nasadih se je pridelek zmanjšal za 28 odstotkov, v kmečkih pa za 53 odstotkov.

Samooskrba s sadjem le 21-odstotna

Stopnja samooskrbe s sadjem je lani znašala 21 odstotkov. Ta podatek se nanaša na vse sadje, ne samo na jabolka.

Po podatkih SURS je bila od leta 2000 najnižja leta 2021, ko je znašala 14 odstotkov, in leta 2017, ko je dosegla 15 odstotkov. Najvišjo so zabeležili leta 2000, in sicer 66 odstotkov.

Razpoložljiva količina sadja je lani znašala 129 kilogramov na prebivalca. To ni podatek o dejansko zaužiti količini.

Od kod prihajajo jabolka na naših policah?

Slovenija je lani uvozila 18.500 ton jabolk v vrednosti 8,9 milijona evrov, izvozila pa 15.000 ton v vrednosti 6,9 milijona evrov.

Količinsko smo jih največ uvozili iz Hrvaške, ki je predstavljala 38 odstotkov uvoza. Vrednostno je bila na prvem mestu Italija s 40-odstotnim deležem.

Največ izvoženih jabolk je odšlo v Avstrijo: 52 odstotkov izvožene količine oziroma 42 odstotkov vrednosti izvoza.

Za kilogram deset minut dela

Povprečna drobnoprodajna cena kilograma jabolk je lani znašala 1,51 evra. S povprečno mesečno neto plačo bi lahko kupili 1.061 kilogramov jabolk. Preračunano v delovni čas je bilo za kilogram treba delati približno deset minut.

Septembra letos je bilo koščičasto in pečkasto sadje za 12,1 odstotka cenejše kot septembra lani. Gre za širšo skupino sadja, zato podatek ne pomeni, da so se za toliko pocenila prav vsa jabolka.

Jabolka tudi na zemljevidu Slovenije

Sadež je pustil sled tudi v krajevnih imenih. SURS izpostavlja Jablano v občini Zagorje ob Savi ter Spodnje in Zgornje Jablane v občini Kidričevo. V teh treh naseljih je na začetku letošnjega leta skupaj živelo 545 prebivalcev.

Dan jabolk je leta 1990 uvedla britanska organizacija Common Ground, da bi opozorila na bogastvo sort in pomen tradicionalnih sadovnjakov. Prvo praznovanje je potekalo 21. oktobra v londonskem Covent Gardnu.