Arhiv Štajerskega Tednika

Od takrat do lani se štorklje v dornavski dvorec niso vračale. Kar malo slabe vesti so imeli domačini, da so pticam odrekli gostoljubje. Štorklje, kot da bi to občutile, so se lansko pomlad vrnile. Skrbnik dvorca Mirko Cigula se jih je neizmerno razveselil. »Ko so se lani štorklje vrnile, čeravno ne na dimnik glavne stavbe dvorca, kjer so poprej bivale pol stoletja in bile zaščitni znak Dornave, imamo jih tudi v simbolu občinskega grba, sem bil kot skrbnik izredno vesel njihove ponovne naselitve. Z velikim zanimanjem sem jih vsakodnevno opazoval. Bile so neumorne. V kratkem času so si zgradile gnezdo na dimniku oranžerije. Skupaj z domačini in člani društva Vitezi Pesničarji, ki oranžerijo koristijo za svoj društveni namen, smo opazovali pričakovanje naraščaja. Štrk in štorklja sta izmenoma pridno sedela na gnezdu. Čas je mineval, naraščaja pa od nikoder. Potem smo ugotovili, da z naraščajem ne bo nič, saj so jajca uničile kune. Prišla je jesen, ko se ptice selivke odpravljajo nazaj v tople kraje. Naš par štorkelj in še mnogo drugih so se za odhod pričeli zbirati na strehi glavne stavbe dvorca. Znova smo jih občudovali in se veselili njihove prisotnosti. Bilo jih je tudi deset. Kot da so prosile, da jim ponovno omogočimo bivanje na stari lokaciji, na dimniku dvorca. Tako smo se letos zgodaj spomladi s pomočjo podjetja Hermes, ki nam je sponzoriralo avtomobilsko dvigalo, želeli povzpeti na vrh strehe glavne stavbe. V mislih smo imeli, da bi na dimniku uredili osnovo za morebitno naselitev štorkelj. Žal nam ni uspelo, ker smo bili z dvigalom za dva metra prekratki. Tako smo začasno od tega namena odstopili. A stari pregovor pravi, da za slabim pride dobro. In res: štorklje so se letos ponovno vrnile na dimnik oranžerije in še bolj vneto kot lani nadaljevale pletenje gnezda. S člani društva Vitezi Pesničarji smo poskrbeli, da plenilcem onemogočimo dostop do gnezda, da se stara zgodba ne ponovi,« je povedal Cigula in dodal: »Črno-beli par nam je kmalu na vrhu dimnika namenil novo življenje, iz gnezda so pričele kukati tri majhne glavice. Na naraščaj smo bili izjemno ponosni in smo ga nenehno spremljali z velikim občudovanjem. Žal smo bili kmalu ponovno razočarani, saj je bilo hrane za vse tri mladiče premalo. Starša nista bila več sposobna prehranjevati treh že skoraj operjenih mladičev, zato sta najslabšega iz gnezda odvrgla. Gre za naravno selekcijo, ki je človek včasih ne razume, a pri živalih je pač tako. Dve mladi štorklji v gnezdu na oranžeriji sta lepo rasli, stari par si je začel gnezdo spletati na drugi, sosednji stavbi – na paviljonu. Tako bi mladima dvema odstopil prostor v starem gnezdu.«

V začetku avgusta ena od odraslih štorkelj poginila

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Preberite več v Štajerskem Tedniku