S. R.

Cilj predloga je povračilo škode zlasti za kaznovalne zaplembe med letoma 1945 in 1959, ki so jih izrekla kazenska sodišča.

Poslanci so v predlogu novele zakona določili novo poglavje, v katerem so zapisali splošna pravila za sodne kazenske zaplembe premoženj v tem obdobju. Če je nekdanja kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se po predlogu zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem.

Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, povrne dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe Republika Slovenija.

Odškodninski zahtevki zaradi nemožnosti uporabe se ne priznajo

Država lahko uveljavlja povrnitev plačane odškodnine od samoupravne lokalne skupnosti, če je ta odklonila vrnitev premoženja v nasprotju s predlogom zakona. Enako lahko samoupravna lokalna skupnost zahteva od države že plačano odškodnino, če je premoženje prevzela država.

Predlagali so tudi, da se ne glede na te določbe smiselno uporabljajo določbe veljavnega zakona o denacionalizaciji.

Poleg tega predlagajo, da se odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin in iz naslova katerihkoli izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja ne priznajo.

Profimedia

Zakonska intervencija nujna

Poslanci s predlogom vračajo določila o vračanju premoženja za zaplembe premoženja od kazenskih sodišč. Z zakonom o debirokratizaciji, ki je začel veljati leta 2022, so namreč brez navedbe razloga prenehale veljati določbe nekdanjega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1978.

Iz prakse državnega odvetništva izhaja, da vsi postopki, ki so potekali po razveljavitvi teh določb, še niso zaključeni in so občasno vloženi novi zahtevki. Predlagatelji so še poudarili, da je zakonska intervencija ne le potrebna, ampak tudi nujna.