Zaradi pogodb za Vinarium na sodišče. Kaj je odločilo?
Finančne določbe iz najemne pogodbe so povezane s prihodki občinskega proračuna in upravljanjem občinskega premoženja, zato mora biti takšno poslovanje javno in pregledno, je sklenilo upravno sodišče
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Spor glede dostopa do pogodbe in aneksov, povezanih s stolpom Vinarium in istoimenskim ziplinom, je dobil sodni epilog. Občina Lendava je občinskemu svetniku Alenu Dominiću ponudila vpogled v dokumentacijo na sedežu občine, ta pa je zahteval, da mu jo pošljejo po elektronski pošti. Ker je občina njegovo zahtevo zavrnila, se je pritožil informacijskemu pooblaščencu, ki mu je delno ugodil. Občina je njegovo odločitev izpodbijala pred upravnim sodiščem, vendar je to njeno tožbo zavrnilo.
Zadeva se je začela januarja letos, ko je Dominić na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zahteval vpogled v pogodbo o najemu in izvajanju storitev na objektih stolp in zipline Vinarium ter pripadajoče anekse. Občina mu je 5. januarja sporočila, da mu bo na sedežu občinske uprave omogočila vpogled v celotno pogodbeno in spremljajočo dokumentacijo. Dominić je naslednji dan odgovoril, da želi elektronske kopije omenjenih dokumentov. Občina je zahtevo nato zavrnila. V obrazložitvi je med drugim navedla, da dokumentacija vsebuje posebne pogodbene rešitve, pogajalska izhodišča in finančne modele, katerih razkritje bi lahko vplivalo na njen položaj v prihodnjih postopkih oddaje Vinariuma v najem. Po mnenju občine bi se lahko bodoči najemniki seznanili s preteklimi pogoji in temu prilagodili svoje ponudbe, kar bi lahko zmanjšalo pogajalsko moč občine. Menila je tudi, da so zahtevani dokumenti povezani z njenim notranjim delovanjem.
Dominić se je zoper odločitev pritožil informacijskemu pooblaščencu in ta je njegovi pritožbi delno ugodil. Odločil je, da mora občina omogočiti dostop do pogodbe in aneksov, pri čemer mora zaradi varstva osebnih podatkov prekriti določena imena, priimke in delovna mesta zaposlenih. Informacijski pooblaščenec se ni strinjal, da gre za dokumente notranjega delovanja občine. Pogodba namreč ureja razmerje občine z zunanjim pogodbenim partnerjem, ravnanje občine s stvarnim premoženjem pa je načeloma javno.
Sodišče pritrdilo informacijskemu pooblaščencu
Občina Lendava je nato odločitev informacijskega pooblaščenca izpodbijala na upravnem sodišču. Tudi v tem postopku je vztrajala, da dokumentacija razkriva njena pogajalska izhodišča, finančne modele in druge podatke, ki bi lahko vplivali na prihodnja pogajanja.
Sodišče tem argumentom ni sledilo. Pojasnilo je, da najemna pogodba ni interni dokument občine. Z najemno pogodbo občina vstopa v pravno razmerje z zunanjim subjektom, dokument pa določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Sodišče prav tako ni sprejelo argumenta, da bi razkritje dokumentacije povzročilo konkretne motnje pri prihodnjem poslovanju občine. Po njegovi presoji občina ni dovolj konkretno izkazala, kakšna škoda oziroma motnje bi zaradi razkritja dejansko nastale.
Pomemben del sodbe se nanaša tudi na javnost ravnanja z občinskim premoženjem. Finančne določbe iz najemne pogodbe so povezane s prihodki občinskega proračuna in upravljanjem občinskega premoženja, zato mora biti takšno poslovanje javno in pregledno. Sodišče je pritrdilo tudi stališču, da podatkov, ki so po zakonu javni, ni mogoče varovati kot poslovno skrivnost.
Ni pomembno, kdo dokumente zahteva
Za odločitev ni bilo pomembno niti to, da je Dominić občinski svetnik, niti navedbe občine o njegovih objavah na družbenih omrežjih in morebitni nadaljnji uporabi dokumentacije. Pri dostopu do informacij javnega značaja velja načelo tako imenovanega univerzalnega prosilca. To pomeni, da se presoja, ali je neka informacija dostopna vsakomur pod enakimi pogoji, ne glede na to, kdo jo zahteva in zakaj. Informacijski pooblaščenec je v odgovoru na tožbo poudaril tudi, da lahko prosilec po ZDIJZ izbere obliko oziroma način, v katerem želi prejeti zahtevano informacijo. Če organ zahtevani obliki ne ugodi, ima prosilec možnost pritožbe.
Dominić: Ostajajo vprašanja o razlogih za tožbo in stroških
Po odločitvi upravnega sodišča je Dominić poudaril, da je od začetka zahteval le dokumentacijo, povezano z upravljanjem občinskega premoženja in javnega denarja, zato ga veseli predvsem jasna sodna presoja. Opozoril je, da bi občina po odločbi informacijskega pooblaščenca dokumentacijo lahko posredovala, vendar se je odločila odločitev izpodbijati pred upravnim sodiščem. Ker je sodišče njeno tožbo zavrnilo, po njegovem ostajajo odprta vprašanja, zakaj je bilo treba zaradi dostopa do dokumentacije iti na sodišče, kdo je sprejel odločitev za vložitev tožbe in koliko je postopek stal občinski proračun. »Transparentnost zame ni vprašanje levih ali desnih in tudi ne vprašanje tega, kdo trenutno vodi občino. Gre za osnovno načelo upravljanja javnega denarja in občinskega premoženja,« je navedel Dominić. Ob tem se je skliceval tudi na ugotovitev sodišča, da mora biti finančno poslovanje občine javno in pregledno.
Občina: Vpogled ni bil nikoli onemogočen
Na Občini Lendava poudarjajo, da nimajo nič proti nadzoru. »Nasprotno – nadzor je pomemben in potreben. Prav zato smo pripravljeni dokumentacijo predstaviti in omogočiti njen vpogled v prostorih uprave,« so sporočili. Po njihovih navedbah je bila dokumentacija pripravljena na občinski upravi, prosilec pa je bil povabljen, da jo pregleda, vendar se ni oglasil.
Občina ob tem poudarja, da se pri načinu pregleda dokumentacije sklicuje na prakso računskega sodišča. Njegovi revizorji dokumentacijo pregledajo na sedežu občine, pri tem pa jim občinska uprava zagotovi potrebno sodelovanje. Rezultat takšnega nadzora je strokovna ugotovitev pristojnega organa, ki je nato javno objavljena. Na občini zato menijo, da bi bilo treba tudi morebitne nepravilnosti presojati na podlagi celovitega pregleda dokumentacije in ugotovitev pristojnih nadzornih organov, ne pa zgolj na podlagi posameznih dokumentov ali objav na družbenih omrežjih.
Pri tem velja omeniti, da gre za različna postopka: računsko sodišče dokumentacijo pregleduje v okviru svojih revizijskih pristojnosti, Dominić pa jo je zahteval po ZDIJZ, kjer lahko prosilec izbere zakonsko predviden način seznanitve z informacijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
