Ivan Tomšič (4. december 1838 - 17. april 1894), ki je postal znan učitelj, vzgojitelj in pisatelj, se je rodil na Vinici v družini učitelja Bernarda Tomšiča in Katarine, roj. Malnerič.

Šolanje je začel na rojstni Vinici in ga nadaljeval v Ljubljani (tudi s finančno pomočjo dr. Janeza Bleiweisssa). Leta 1860 konča učiteljišče in službuje v Tržiču in Ljubljani. 1889 je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika.

Veliko je pisal in objavljal v takratnih glasilih (Vedež, Slovenski glasnik, Primorski Ilirijan, Primorec, Besednik, Torbica) in bil urednik knjižice za mladino – »Knjižica slovenskej mladini«. Ustanovil je tudi list Vrtec in ga urejal vrsto let.

Pisal ali prevajal je predvsem različne vzgojne in poučne prispevke za šolo, ustvaril pa je tudi nekaj del s področja naravoslovja (Prirodoslovje v podobah) in kmetijskih nasvetov (Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih za domače ljudstvo, Poljedelstvo v ljudskih šolah, Gospodarsko-kmetijska šola za učitelje, O mokroti in močvirnosti zemlje, O gnojnej jami ali gnojišču, v obširnejšem delu Srenja pod lipo pa je napisal enajst pogovorov o kmetijstvu. Udeležil se je tudi posebnega seminarja Kmetijstvo za učitelje na Dunaju.

Tudi Ivanov brat Ljudevit Tomšič je bil znan učitelj in pisatelj.

Sicer pa je bila včeraj tudi obletnica rojstva Belokranjca inž. agronomije Janeza Marentiča, ki se je rodil 20. aprila 1910 v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev. Bil je pomemben javni delavec, revolucionar in agronom svojega obdobja; njegovo najpomembnejše znanstveno delo je študija Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je izšla šele po njegovi smrti. Med drugim je bil tudi udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah.