Arhiv Štajerskega Tednika

Nedeljski referendum o noveli zakona o vodi, ki ga je ljudstvo zavrnilo s skoraj plebiscitarno večino, je pokazal, da je varovanje okolja visoko na lestvici vrednot volivk in volivcev. Čeprav spada Slovenija že danes med ekološko bolj osveščene države sveta, bi se bilo za pravi zeleni preboj, ki ga očitno državljani podpirajo, treba soočiti z ekološkimi grehi iz preteklosti.

V državi je kljub trem akcijam Očistimo Slovenijo, v katerih je skupaj sodelovalo pol milijona ljudi, ki so iz narave odnesli več kot 20.000 ton odpadkov, je v registru divjih odlagališč zabeleženih še okoli 15.000 lokacij.

Eno najbolj problematičnih odlagališč: Kozoderčeva jama v Račah

Po ocenah ekologov je eno najbolj problematičnih odlagališč nevarnih odpadkov Kozoderčeva jama v Račah. Gre za gramozno jamo, v katero so v drugi polovici prejšnjega stoletja odlagali trdne in tekoče odpadke družbe nekdanjega Pinusa in drugih podjetij, medtem ko so na robu jame sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico.

Nevarni odpadki bi lahko vplivali na kakovost in neoporečnost pitne vode. Ministrstvo za okolje je po letih opozoril lani končno napovedalo začetek preiskav terena, s katerimi bodo določili morebitne ukrepe za odpravo posledic odlaganja nevarnih odpadkov.

Pesticidi v vodah Dravskega polja

Preberite več v Štajerskem Tedniku