Facebook/Spodnje Struge

Skupno je bilo dokumentiranih kar 15.517 prizadetih lokacij, pri čemer je bilo poškodovanih skoraj 2000 kilometrov cest in 4000 kilometrov vodotokov. Ob tem je bilo uničenih več mostov, več deset pa jih je bilo poškodovanih. Poškodovanih je bilo tudi več kot 13.000 zgradb, vključno z 9000 stanovanji in stanovanjskimi zgradbami. Podatki tako pričajo o »izjemnem obsegu naravne nesreče.« Dogodki so »razgalili pomanjkljivosti v upravljanja prostora in infrastrukture, a hkrati pokazali izjemno solidarnost med ljudmi,« so še sporočili.

Po katastrofi je postalo jasno, da dosedanja vlaganja v vodno infrastrukturo niso zadostna in da je vzdrževanje pogosto zapostavljeno. »Veliko objektov je bilo zgrajenih na poplavno ogroženih območjih, pogosto v nasprotju z opozorili stroke, kar je bistveno povečalo škodo in ogrozilo človeška življenja. Izjemna pripravljenost ljudi, prostovoljcev, gasilcev in organizacij za pomoč, ter hiter odziv vlade je omililo posledice katastrofe,« so v sporočilu za javnost poudarili v vladnem uradu.

Primož Lavre

Kako je ukrepala država

Po njihovih pojasnilih je bila »prva prioriteta hitro ukrepanje za zagotovitev varnosti ljudi, dostopa do osnovnih storitev in začetka obnove. Takoj po ujmi so bili sprejeti nujni intervencijski ukrepi, ki so omogočili hitro sanacijo prizadetih območij.«

Kar zadeva finančno pomoč ljudem, ki jih je doletel srd narave, je 7350 upravičencev prejelo skupno 35,7 milijona evrov predplačil za nujne obnove stanovanj. Država je razdelila še 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči, »deset milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas, 142,1 milijona evrov pomoči za gospodarstvo, 4,8 milijona evrov za sanacijo kmetijskih objektov, 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest, 138 milijonov evrov za cestno infrastrukturo, 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218,5 milijona evrov predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture, 41,3 milijona evrov za ureditev občinske infrastrukture ter 8,9 milijona evrov za železniško infrastrukturo.«

Sašo Švigelj

Stanje na cestah

Zaradi posledic poplav je bilo takrat skupno zaprtih kar 190 cest, a so bile povezave med ljudmi na poškodovanih območjih znova vzpostavljene razmeroma hitro. »Vseh 1984 kilometrov v ujmi poškodovanih cest, kar predstavlja skoraj tretjino vseh državnih cest, je bilo vzpostavljenih v prvotno stanje.«

Vodotoki

Na območju poškodovanih vodotokov je brnelo več kot 1000 strojev in delalo približno 1500 delavcev, pri čemer so bili do junija 2024 v celoti končani vsi intervencijski in izredni ukrepi, izvedeni na 850 kilometrih vodotokov. Ob tem je bilo za popravilo vodne infrastrukture v letu 2024 in do poletja 2025 zaključenih »več kot 430 delovišč na vodotokih, sanacijska dela trenutno aktivno potekajo na več kot 300 lokacijah po Sloveniji.«

»Pomemben korak naprej predstavlja petletni sanacijski program, s katerim je vlada zagotovila 2,3 milijarde evrov za celovito obnovo – največji delež, 1,3 milijarde evrov, je namenjen sanaciji vodotokov, 800 milijonov bo namenjenih obnovi občinske infrastrukture, 200 milijonov pa za druge ukrepe, ki bodo prispevali k večji podnebni odpornosti,« so poudarili na vladnem uradu. V nekaterih najbolj prizadetih občinah sanacija ostaja izziv.

»Poplave 2023 niso bile le naravna nesreča, temveč prelomnica. So priložnost, da Slovenija izgradi bolj odporen, trajnosten in povezan sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti. Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da ne bo pozabila na prizadete ljudi in kraje – s ključnimi projekti obnove bomo nadaljevali do končne stabilizacije območij,« so zaključili.