V 80. letu je umrla legenda slovenske igre Milena Zupančič
V 80. letu starosti je umrla legendarna slovenska igralka Milena Zupančič. S svojim opusom je neizbrisno zaznamovala slovenski gledališki, filmski in televizijski prostor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ena najbolj priznanih slovenskih igralk je v svoji karieri, ki je trajala več kot pet desetletij, ustvarila več kot 120 gledaliških in prek 80 filmskih ter televizijskih vlog. Njen vrhunski igralski izraz je bil prepoznan tudi izven meja Slovenije, predvsem v prostoru nekdanje Jugoslavije, poroča TV Slovenija.
Za svoje dosežke je Zupančič prejela številne prestižne nagrade, vključno s Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Borštnikovim prstanom in zlatim redom za zasluge. Leta 2022 je po izboru revije Jana prejela tudi naziv Slovenka leta.
Čeprav se je uradno upokojila leta 2011, je svojemu igralskemu poslanstvu ostala zvesta vse do konca.
Od naivk do kompleksnih ženskih likov
Igralka je sodelovala z različnimi gledališči, med drugim z Mestnim gledališčem ljubljanskim, Slovenskim mladinskim gledališčem, največji pečat pa je pustila kot članica SNG Drame Ljubljana.
Njen igralski razvoj je šel od "vročekrvnih naivk in zapeljivk" do karakternih in čustveno kompleksnih zrelih žensk, ki jih je upodabljala v zrelejših letih.
Najširše občinstvo se je bo najbolj spominjalo po legendarni vlogi Mete v filmu Cvetje v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Njen talent je bil opisan kot sposobnost "mojstrskega razčlenjevanja vloge" in "glasbenega preigravanja nasprotujočih si psiholoških stanj."
Razpad Jugoslavije je vplival tudi na njeno kariero
Igralka se je večkrat spominjala tudi obdobja, ko je razpad Jugoslavije in vojna na Balkanu prekinila njeno uspešno filmsko pot.
"Vsakih pet let je izgubljenih: pri 25 letih tvoj obraz pripoveduje ene zgodbe, pri 45 ali 50 pa čisto druge. Celo poglavje zgodb mi je bilo odvzeto," je ob neki priložnosti opisala bolečino ob prekinitvi filmske kariere zaradi vojnih dogodkov.
"Še kot mlada igralka sem se od Mileta Koruna naučila, da se moraš na odru zavedati sebe in vsakega detajla v zvezi s sabo. Pogled pove ogromno," je povzela svoj pristop k igri.
Njena predanost igri in sposobnost zlitja razumske in čutne komponente sta jo po mnenju kritikov ustvarila v vrhunsko igralko.
Slovela je tudi po odmevnih izjavah in artikuliranem nastopu. V intervjujih za številne medije je pustila zapise, ki jo bodo preživeli.
Milena Zupančič za Objektiv leta 2025 o otroštvu
Absolutno se strinjam, v otroštvu se pravzaprav temeljno zgradiš. In zelo zanimivo, vsega se tudi spomniš. Zase vem, da se še najmanj spomnim gimnazijskih let, čeprav bi človek pričakoval, da se bomo tega, kar se nam je dogajalo v puberteti, spomnili najbolj jasno. Ne, ne, mislim, da se pravzaprav zametki vsega, kar potem v življenju počneš, zgodijo v otroštvu. Takrat niti ne pomisliš, s čim se boš v življenju ukvarjal, a se sočasno ukvarjaš s tisoč stvarmi, vsak dan imaš drug poklic ... Najbrž je tako, da se z nečim rodiš, ne moreš si vsega tega nabrati šele tam nekje pri osemnajstih, devetnajstih.
Milena Zupančič za Večer leta 2025 o referendumu za dodatke k umetniškim pokojninam
Kulturni boj se pred volitvami vzpostavlja z jasnim namenom, saj politiki mislijo, da morajo zmagati na vseh ravneh in uničiti vse, česar ne razumejo.
Milena Zupančič za STA leta 2016 o modernem gledališču
Teater je vselej moderen, kadar poda pravi razmislek in se ga prav dela. Ne bi mogla reči, da se danes kakšne stvari dela drugače kot nekoč. V teatru me nič na novo ne preseneča, ker sem že vse videla. Nič ni na novo izmišljenega, v osnovi gre za iste stvari, morda v nekoliko spremenjeni obliki.
O igralstvu na začetku poti
Vselej pravim, da je najtežje biti mlad igralec, saj se moraš boriti zase, za svoj prostor. Potem pa pride obdobje, ko te zanimajo samo vloga in delo in tedaj se pravi igralski užitek začne.
Milena Zupančič za Siol leta 2015 o obiskovanju premier
Res pa je, da na premiere ne hodim nikoli, razen na Dušanove. Če mi predstava ni všeč, grem raje kar naravnost domov, kajti ne morem se pretvarjati, da mi je všeč nekaj, kar mi ni. Osebno mi je najhujše, kadar mi po predstavi kdo reče, kako dobro sem bila videti na odru in kakšne lepe kostume sem nosila. To je znak, da je bila predstava slaba. Poleg tega je res tudi to, da je premiersko občinstvo drugačno, zdaj se je morda malo tudi spremenilo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
