Šimen Zupančič

Tako v katoliški kot pravoslavni cerkvi je današnji veliki petek, dan, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, edini dan v letu, ko ne potekajo maše. Velja strog post, pri bogoslužjih pa se moli križev pot.

Kot nam je pojasnil Martin Golob, gre za dan, ko se »spominjamo Jezusove smrti, njegovega trpljenja, njegove poti od pilatove sodne palače pa vse do gore Kalvarije.« Ta pot je bila dolga, predvsem pa se ob 15. uri »spominjamo njegove smrti, ko je za nas umrl.« Golob je ob tem poudaril, da ne gre zgolj za spomin na nek daljni dogodek, temveč se na veliki petek podoživlja tudi »vse to, kar Bog za nas doživlja, zato da bi mi bili odrešeni.« Gre tudi za dan »neke tihote, strogega posta, edini dan v letu, ko ni svete maše, temveč imamo zvečer obrede velikega petka, na katerih častimo križ. Na križu je bog za nas umrl, da bi nam odprl pot v večno življenje.«

Kako veliki petek Golob doživlja sam? Zanj je to eden najlepših dni v letu, »ker je tako poseben, prepojen z žalostjo in hkrati veseljem, da smo bili vredni tega, kar je bog za nas naredil.«

Na drugi strani je velika noč zmagoslavje zmage nad smrtjo, je pojasnil Golob ter dodal, da gre za praznik »naše vere, ker če ne bi bilo velike noči, tudi vse kar imamo znotraj cerkve, župnij, vernikov, zakramentov, tega ne bi bilo.« Obenem je praznik »močnega upanja.« V veliki noči namreč po besedah Goloba najdemo odgovor na smisel vsega, kar človek v življenju doživlja, tako na »trpljenje, smrt, bolezen, nesrečo pa tudi veselje.«

Golob je za konec prebivalcem na dušo položil še: »Kristus je za vse trpel in za vse je vstal od mrtvih.« Tako Golob vsem privošči »radosti te velike noči, predvsem pa da bi na velikonočno jutro v srcu vsakega človeka zasijalo upanje, ki ne izhaja iz človeka ali sveta, ampak iz boga.«