Finančni minister: Znižati primanjkljaj, a ne za ceno socialne varnosti
Minister za finance Klemen Boštjančič ve, kaj bo ključna naloga vlade v prihodnjih dveh letih.
Boštjančič je na izredni seji državnega zbora, na kateri je skupaj s predsednikom vlade Robertom Golob predstavil predlog proračunov za prihodnji dve leti, povedal, da je proračunski primanjkljaj v obeh prihodnjih letih načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov. To je 2,9 oz. 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
"Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji," je dejal in zniževanje primanjkljaja zato izpostavil kot ključno nalogo, vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti. "Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost," je dejal.
Ob tem je poudaril, da bodo proračunska sredstva v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, je nadaljeval. Spomnil je še na ukrepe za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pa pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.
V letu 2026 nižji prihodki od načrtovanih
Prihodki bodo prihodnje leto nekaj nižji od doslej načrtovanih, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Znašali bodo 15,6 milijarde evrov, je povedal Boštjančič. Pričakuje zmanjšanje priliva od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Leta 2027 naj bi se davčni prihodki spet zvišali.
Odhodki se medtem leta 2026 zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Zaradi učinkov plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu se bodo med drugim zvišali izdatki za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna, je povedal.
Rast stroškov dela, odplačilo obresti, novo zadolževanje
Leta 2027 se bodo odhodki povečali na 18,1 milijarde evrov. To rast je pojasnil predvsem z rastjo stroškov dela, odplačil obresti, novega zadolževanja ter transferjev posameznikom in gospodinjstev. Prihodkov naj bi se v proračun leta 2027 steklo skupaj 16 milijard evrov.
Povprečnina za občine je v obeh letih določena v višini 810 evrov, kar je pet odstotkov več, kot bodo občine prejele za leto 2025. Vendar pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine še potekajo, je povedal minister.
Vnovič je predvidena tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026, za zdaj v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v letošnjem juniju, a se lahko socialni partnerji po njegovih besedah dogovorijo tudi drugače.
Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov.
V letu 2026 bo potrebna bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa v višini 6,5 milijarde evrov.
Šibek izvoz zaradi težav v evropski industriji
Boštjančič je spomnil, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj prejšnji mesec znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 0,8 odstotka v letu 2025. Glavni razlog za letošnjo umiritev gospodarske aktivnosti je začasna šibkost izvoza, predvsem zaradi izzivov v evropski industriji, v katero je Slovenija močno vpeta, je pojasnil. Leta 2026 naj bi se rast okrepila na 2,1 odstotka in leto pozneje na 2,2 odstotka.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
