Profimedia

Prepoved kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe protibolečinskih sredstev, ki jo določa novela zakona o zaščiti živali, je v zadnjih tednih naletela na ostre odzive dela slovenskih prašičerejcev in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu konec julija napovedala začetek aktivnosti za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta. Pred tednom dni pa so prašičerejci nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov izrazili tudi s protestom na razstavnem prostoru kmetijskega ministrstva na sejmu Agra.

· Kmetijstvo

Po dogajanju na Agri se je oglasila še ministrica: "Ogorčena sem"

Državna sekretarka Maša Žagar in generalna direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj sta se danes sestali s strokovnjaki s področja veterine s predstavniki prašičerejcev na že julija napovedanem sestanku. Predstavili sta jim podrobnosti glede izvajanja julija sprejete novele zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred, med ali neposredno po posegu.

· Kmetijstvo

Slovenski prašičerejci na sejmu Agra z mirnim protestom opozorili na nevzdržne razmere v panogi

Po pojasnilih državne sekretarke in direktorice uprave za varno hrano se bodo kastracije pujskov z novim letom izvajale prek veterinarskih organizacij in v skladu z zakonodajo, ki omogoča, da imajo te organizacije za opravljanje nekaterih veterinarskih postopkov primerno kvalificirane izvajalce oziroma tako imenovane veterinarske pomočnike. Ti bodo za opravljanje kastracij, če se tako dogovorijo z veterinarsko organizacijo, morali opraviti tudi usposabljanje po programu, ki ga bo pripravila Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

"Ministrstvo na podlagi informacij Veterinarske zbornice Slovenije ocenjuje, da na novo predpisana zahteva ne bo predstavljala težave pri izvajanju kastracij in tudi ne bo ekonomsko ogrozila prašičerejskega sektorja, saj se bo strošek kastracije vsaj dve leti financiral iz državnega proračuna," so izpostavili pristojni in dodali, da se sicer po podatkih Veterinarske zbornice Slovenije v majhnih prašičerejskih obratih kastracije že sedaj izvajajo prek veterinarskih organizacij.

Pujski čutijo bolečino

Ob tem so vnovič poudarili, da sprememba na področju bolečih posegov v zakonu o zaščiti živali temelji na znanstvenih dokazih in etičnem načelu, da je preprečevanje trpljenja živali bistveni del odgovornega kmetijstva. Da pujski že v zgodnjih dneh življenja občutijo bolečino in da je kirurška kastracija brez ustreznih ukrepov za lajšanje bolečine nezdružljiva z načeli dobrobiti živali, pa je v več svojih mnenjih jasno poudarila tudi Evropska agencija za varnost hrane.

Napačne interpretacije podatka o smrtnosti pujskov

Na ministrstvu so opozorili tudi na nekatere napačne interpretacije podatka o do 28-odstotni smrtnosti pujskov pri kastraciji z uporabo anestezije. "Ta podatek se nanaša izključno na uporabo splošne injekcijske anestezije z zdraviloma ketamin in azaperon, ki se pri sesnih pujskih v Evropi praktično ne uporablja zaradi povečanega tveganja. Tudi v Sloveniji ta metoda ne bo uvedena," so zagotovili.

V državah, kjer je uporaba anestezije in analgezije že dalj časa zakonsko predpisana, se pri kastraciji pujskov po pojasnilih ministrstva uporabljata inhalacijska ali lokalna anestezija. "Obe metodi sta varni in klinično preverjeni, zato bo ta praksa uvedena tudi v Sloveniji. Po podatkih veterinarske stroke je smrtnost pujskov ob uporabi teh metod manjša od enega odstotka, kar dodatno potrjuje njuno ustreznost in varnost v vsakdanji veterinarski praksi," so še poudarili.