Primož Lavre

Eden izmed najučinkovitejših načinov boja proti izgubi pridelka zaradi nizkih temperatur je oroševanje, ki pa ima tudi določene omejitve, je v pregledu ukrepov za zaščito pridelka pred pozebo zapisala profesorica na Biotehniški fakulteti Metka Hudina. "Za pravilno oroševanje je potrebna zadostna količina vode. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oz. le ob zelo šibkem vetru," je opozorila. Dodala je, da v primeru nepravilnega oroševanja lahko škodo še povečamo.

Eden od možnih ukrepov proti pozebi so tudi ogrevalni sistemi, pri čemer morajo grelna telesa zaradi velikih toplotnih izgub oddajati bistveno več toplote, kot se jo dejansko izgubi iz sadovnjaka ponoči. "Zaradi teh izgub je ta način zaščite izjemno drag. Uporabljamo lahko peči na različna goriva, kot so: olje, plin, briketi, drva itn.," je zapisala profesorica. Dodala je, da se pogosto uporabljajo tudi parafinske sveče, ki pa so zelo drage in primerne le za kratkotrajne in zanesljive pozebe, njihov učinek pa je optimalen le ob brezvetrju.

Ob inverziji se mogoče pozebo preprečiti tudi z uporabo horizontalnih vetrnic, ki mešajo hladnejši zrak pri tleh s toplejšim zrakom višje, vendar so vetrnice, kot navaja Hudina, učinkovite le, ko hitrost vetra ne presega 2,5 metra na sekundo. Dimljenje sadovnjakov medtem ustvarja umetno meglo, ki zadržuje toploto v nasadu. "Ta metoda je danes zastarela in za okolje škodljiva, saj so jo uporabljali predvsem za preprečevanje pozeb v dolinah v brezvetrju," je poudarila.

Med možnostmi pa sta tudi uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin ali na podlagi alg. Biostimulante na osnovi aminokislin strokovnjaki priporočajo, da se uporabijo vsaj dvakrat, z začetkom v fazi pojava prvih lističev preventivno, ne glede na mogočo pozebo. "Ob napovedani pozebi uporabimo pripravke na osnovi aminokislin dva dneva pred napovedano pozebo. Zelo pomembno je, da uporabimo pripravke, ki vsebujejo velik delež prostih aminokislin, še zlasti glicina, prolina in hidroksiprolina," je poudarila Hudina.

Uporabo biostimulantov na osnovi izvlečka morskih alg pa se priporoča kot preventivo (dvakrat na začetku brstenja) ali/in po škodi zaradi nizke temperature (dvakrat v razmiku 5-7 dni). Hudina svetuje, da se izbirajo pripravki, ki vsebujejo čim večji delež suhe snovi.

"Če nimamo zgrajenega oroševalnega sistema, ogrevalnih sistemov ali drugih načinov zaščite nasada pred nizkimi temperaturami, lahko uspešno zmanjšamo posledice nizkih temperatur z uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg," je poudarila. Zadnja leto se v Sloveniji skoraj vsako leto srečujemo s pomladanskimi pozebami, ki prizadenejo različne sadne vrste v različno velikem obsegu. Podrobnejše informacije o rešitvah za zaščito pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih so dostopne na tej spletni povezavi.