Profimedia

Tudi v zdravstvu še vedno uporabljajo tehnologije, ki sicer v 21. stoletju veljajo za preživete. Številni pacienti namreč slike iz radioloških preiskav še vedno prejemajo na CD-jih, čeprav je skoraj nemogoče kupiti računalnik s CD-predvajalnikom. Na portalu Predlagam vladi je ena od uporabnic zapisala: »Pred 14 dnevi sem bila na rentgenskem slikanju, kjer so mi dali CD s slikami. Kaj naj s tem počnem? Nesla sem jih k osebni zdravnici, a pravi, da jih ne more odpreti, ker tako kot jaz nima več računalnika s CD-enoto. In ta CD naj zdaj hranim doma?« Zato vladi predlaga, naj se vse rentgenske slike nalagajo v sistem zVEM, pri čemer bi si jih lahko ogledovali brez posebnih programov.

Preiskave bodo na voljo vsem

Večina uporabnikov portala je predlog podprla, vlada pa še ni odgovorila. Obrnili smo se na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer so nam pojasnili, da se tudi v tej smeri vendarle nekaj premika. Kot so nam odgovorili, se vzpostavlja centralno odložišče vseh radioloških preiskav, ki so nastale v Sloveniji, tako da bo izmenjava gradiv za izvajalce zdravstvene dejavnosti na voljo v kratkem. Nastala bo zbirka vsega slikovnega radiološkega materiala, ki bo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ne glede na ustanovo, v kateri se pacient zdravi, omogočala univerzalni dostop do radioloških preiskav znotraj omrežja zNET. Projekt v celoti financira Evropska unija v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg dostopa za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti pa bodo s projektom preprečili podvajanje radioloških preiskav. S centralno zbirko slikovnega materiala naj bi dosegli večjo preglednost nad ponavljajočimi se preiskavami, s tem pa tudi zmanjšali količino sevanja, ki mu je izpostavljen pacient. S projektom bodo tudi zmanjšali stroške hrambe podatkov ter seveda nalaganja preiskav na CD-je, DVD-je in USB-ključe.

Profimedia

Možnost izmenjave preiskav že obstaja

Večina izvajalcev zdravstvenih dejavnosti sicer za izmenjavo radioloških preiskav uporablja NIJZ-jevo informacijsko rešitev Teleradiologija, ki prav tako omogoča izmenjavo in pregled radioloških preiskav. Sistem deluje že dobrih deset let, vsak mesec se prenese okoli 10.000 enot radiološkega gradiva, vendar v ta projekt niso vključeni vsi izvajalci.

Načrtovan je tudi dostop do radioloških preiskav za državljane na portalu zVEM; na voljo bo v bližnji prihodnosti. Poleg vzpostavitve centralne rešitve pa bo dostopnost radioloških preiskav v veliki meri odvisna tudi od samih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bodo slike morali posredovati v centralno odložišče, še pojasnjujejo na NIJZ.

Profimedia

Zapleti pri digitalizaciji zdravstva

Sicer pa se pri digitalizaciji zdravstva že dolgo časa zapleta. Ministrstvo za zdravje je še pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana predstavilo strategijo digitalizacije zdravstva 2022–2027. Takrat so želeli zdravstveni sistem čim bolj digitalizirati do 1. januarja 2024. Cilj je bil vpeljati e-karton, do katerega bi lahko dostopali tako izbrani osebni zdravnik kot zdravniki specialisti, pa tudi zasebniki, če bi posameznik koristil njihove storitve. Prvi poskus je klavrno propadel.

Gre za deset milijonov evrov vreden projekt vzpostavitve tako imenovanega elektronskega kartona, ki bo vse bolnikove podatke združil v eno bazo. Vanj bo lahko vstopal tudi pacient sam, zdravniku pa bodo na vpogled zgodovina bolezni, alergije, predhodne terapije, ki se bodo vpisovale prek terapevtskega lista. Vse to bi olajšalo in pospešilo obravnavo pacientov v javni mreži.

Nasprotovanje sindikatov

Lani spomladi je ministrstvo pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel ponovno poskusilo s prenovljenim zakonom, vendar se tudi v tem primeru zapleta. Sindikati namreč močno nasprotujejo vladnemu predlogu, da z digitalnimi podatki upravlja gospodarska družba, ne javni sektor. Poleg tega pa je portal Necenzurirano pred kratkim poročal, da so na ministrstvu za zdravje razpis za deset milijonov evrov vreden projekt elektronskega kartona prilagodili vnaprej izbranemu ponudniku. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso nikogar favorizirali. Neizbrani ponudniki storitev pa še vedno trdijo nasprotno.