Polnilnice, doseg in čas polnjenja: največje ovire električne mobilnosti
Električni imajo svoje prednosti, a tudi slabosti, največje težave pa vseeno ostajajo javna polnilna infrastruktura, čas polnjenja in doseg vozila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razvoj elektromobilnosti v Sloveniji še ni povsem dohitel pričakovanj. Po dostopnih podatkih je bilo ob koncu leta 2025 v Sloveniji približno 2.550 javno dostopnih polnilnih mest. Od tega jih je bilo nekaj več kot 2.000 izmeničnih, dobrih 500 pa hitrih oziroma ultrahitrih. To pomeni, da morajo vozniki pri javnem polnjenju še vedno večinoma računati na počasnejše polnjenje, saj približno 80 odstotkov javne infrastrukture predstavljajo izmenične polnilnice.
Večina voznikov polni doma
Seveda večina uporabnikov električnih avtomobilov vozila polni doma. Strokovne ocene govorijo o med 35.000 in 45.000 zasebnih polnilnicah, predvsem domačih stenskih polnilnicah (wallboxih) ter polnilnicah v podjetjih.
Kljub temu je rast javne polnilne infrastrukture očitna. Leta 2020 je bilo v Sloveniji približno tisoč javnih polnilnic, nato pa se je njihovo število vsako leto povečevalo za okoli 200 do 300. Največji skok je bil med letoma 2024 in 2025, ko je bilo postavljenih več kot 400 novih javnih polnilnic.
V zadnjih petih letih se je tako število javnih polnilnih mest povečalo za približno 160 odstotkov, kar pomeni povprečno letno rast okoli 25 odstotkov.
Do leta 2030 naj bi jih bilo tudi do 7.000
Napovedi kažejo, da se bo rast nadaljevala. Do leta 2030 naj bi Slovenija imela med 5.000 in 7.000 javnih polnilnih mest, precej večji pa naj bi bil tudi delež ultrahitrih polnilnic z močjo od 150 do 350 kilovatov. Posebej naj bi se zgostila mreža ob avtocestah.
Slovenija je letos napovedala tudi dodatnih 25 milijonov evrov državnih sredstev za širitev javne polnilne infrastrukture.
Petrol ostaja največji ponudnik
Med največjimi ponudniki javnega polnjenja ostaja Petrol, ki ima po zadnjih uradnih podatkih 659 javnih polnilnic z več kot 1.100 posameznimi priključki oziroma polnilnimi točkami.
To pomeni, da upravlja približno četrtino vseh javnih polnilnic v Sloveniji.
Če prištejemo še države jugovzhodne Evrope, kjer posluje Petrol, se število njihovih polnilnih mest poveča na več kot 1150.
Ob koncu leta 2025 so na avtocestnem počivališču Lukovica jug odprli prvi polnilni park za osebna in tovorna električna vozila, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Letos napovedujejo nadaljnjo širitev omrežja z gradnjo najmanj dvajsetih novih polnilnih parkov ob slovenskih avtocestah.
Podjetje javno ni razkrilo višine vseh dosedanjih naložb, glede na obseg postavljene infrastrukture pa je mogoče oceniti, da so skupna vlaganja že dosegla med 40 in 60 milijoni evrov.
Najgostejša mreža javnih polnilnic je trenutno v večjih mestih, predvsem v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Veliko jih je tudi ob avtocestnih počivališčih, trgovskih centrih, hotelih in poslovnih stavbah.
Električni avtomobili predstavljajo le majhen delež
Vse te polnilnice trenutno uporabljajo predvsem lastniki približno 20.000 popolnoma električnih osebnih avtomobilov.
Slovenski vozni park sicer šteje okoli 1,25 milijona osebnih avtomobilov, zato električni avtomobili predstavljajo približno 1,6 odstotka vseh vozil. Če prištejemo še priključne hibride, ki jih je prav tako mogoče polniti iz električnega omrežja, se delež poveča na približno 2,7 odstotka.
To pomeni, da ostaja delež vozil na električni pogon še vedno razmeroma nizek. Eden glavnih razlogov je staranje slovenskega voznega parka. Povprečen osebni avtomobil je danes star že več kot enajst let, zato je nakup novega vozila za številne gospodinjstva velik finančni zalogaj.
Visoke cene goriva pri nas večjih sprememb niso povzročile
Naftna kriza, ki jo je sprožila vojna med ZDA in Iranom ter zaprtje Hormuške ožine, je znova odprla vprašanje prehoda na električni pogon.
Slovenski trgovci z avtomobili pravijo, da večjega povečanja zanimanja za električne avtomobile za zdaj niso zaznali. Kupci pa veliko pogosteje sprašujejo o porabi goriva bencinskih, dizelskih in predvsem hibridnih vozil.
Prav hibridi so po njihovih opažanjih največ pridobili zaradi višjih cen goriva, saj se slovenski kupec ob nakupu novega avtomobila še vedno najpogosteje odloči prav zanje.
Po drugi strani opozarjajo, da avtomobilski trg na takšne spremembe reagira z zamikom, zato bodo dejanski učinki visokih cen goriva vidni šele čez nekaj mesecev.
Drugod po Evropi je odziv precej močnejši
V večjem delu Evropske unije je vpliv dražje nafte precej izrazitejši. Poleg višjih cen goriva na rast prodaje električnih vozil vplivajo še širša ponudba cenovno dostopnejših modelov, strožji evropski okoljski standardi in nove državne subvencije.
Marca 2026 je bilo v petnajstih evropskih državah registriranih približno 224.000 novih električnih avtomobilov, kar predstavlja 51-odstotno rast v primerjavi z marcem 2025.
V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo skupaj registriranih približno pol milijona novih električnih avtomobilov, kar pomeni 33,5-odstotno rast glede na enako obdobje lani.
Rast se je nadaljevala tudi maja, ko se je število registracij električnih vozil na ključnih evropskih trgih povečalo še za 34 odstotkov. To pomeni, da je bil že vsak četrti na novo prodani avtomobil v Evropi popolnoma električen.
Volkswagen vodi, Tesla ostaja zelo močan
Po prodaji baterijskih električnih avtomobilov (BEV) v Evropi v letu 2026 trenutno vodi Volkswagen. Sledita Tesla in BMW, na četrto mesto pa se je povzpel kitajski proizvajalec BYD.
V Sloveniji med novimi električnimi avtomobili največji tržni delež še vedno pripada Tesli, sledita Volkswagen in Škoda, pri čemer pomemben del prodaje predstavljajo nakupi službenih oziroma flotnih vozil.
Po ocenah analitikov bi lahko daljše obdobje visokih cen nafte še dodatno pospešilo prehod na električno mobilnost. Hkrati pa pri investicijski banki Goldman Sachs ocenjujejo, da bi prav dražje gorivo in hitrejša rast električnih vozil lahko v prihodnjih letih začela opazneje zmanjševati svetovno povpraševanje po nafti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
