Pixabay

Za številne slovenske družine, ki se že zdaj spopadajo z visokimi življenjskimi stroški, to pomeni dodatno finančno breme. Tako mora zaposleni odrasli poleg vzdrževanja svojih otrok pogosto kriti stroške svojih starajočih se staršev. Zaradi daljšanja življenjske dobe in sprememb v družbeni strukturi vse več ljudi dočaka visoko starost in potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali celo institucionalno oskrbo. Hkrati starši, ki želijo otrokom omogočiti kakovostno izobraževanje in razvoj, plačujejo visoke stroške vrtcev, šolskih potrebščin, prehrane in obšolskih dejavnosti.

Koliko torej slovensko družino dejansko stane oskrba otrok in starejših ter ali so obstoječe oblike državne podpore dovolj, da olajšajo ta finančni pritisk?

Koliko stane skrb za otroka

V Sloveniji starši kljub različnim subvencijam in podporam nosijo znatne stroške za oskrbo in vzgojo otrok. Cene vrtcev so odvisne od občine in starosti otroka. Ekonomska cena vrtca za otroke do treh let je približno 640 evrov na mesec, za otroke od treh do šestih let pa okoli 460 evrov. Starši plačujejo delež te cene glede na dohodkovni razred, v katerem se nahaja njihova družina. Tako lahko stroški vrtca za povprečno družino nanesejo od nekaj deset do nekaj sto evrov mesečno. Naj navedemo primer: družina v 5. dohodkovnem razredu (povprečni dohodek na osebo med 538,47 in 679,51 evra) za otroka v prvem starostnem obdobju plačuje 35 odstotkov ekonomske cene, kar je približno 224,94 evra na mesec.​

Čeprav je osnovnošolsko izobraževanje formalno brezplačno, družine še vedno plačujejo številne dodatne stroške. Po podatkih Statističnega urada RS starši v povprečju na leto za osnovnošolca namenijo okoli 2854 evrov. Stroški vključujejo šolske potrebščine, ki nanesejo od 100 do 250 evrov na leto, prehrano, ki družino stane približno 800 evrov letno za malico in kosilo, ter oblačila in obutev, za kar starši namenijo okoli 300 evrov letno. Poleg tega so tu obšolske dejavnosti, kot so športne aktivnosti, glasbena šola ali umetniške delavnice, ki mesečno stanejo od 40 do 60 evrov. Šola v naravi in izleti prav tako predstavljajo dodaten strošek, na leto od 50 do 150 evrov. V devetih letih osnovnega šolanja tako družina za enega otroka povprečno porabi več kot 25.000 evrov.

Koliko stane skrb za starejšega družinskega člana

V Sloveniji je institucionalna oskrba starejših za številne družine nuja, vendar se cene domov za starejše vztrajno višajo.

Povprečna cena oskrbe v domovih za starejše je odvisna od stopnje potrebne nege in tipa namestitve. Trenutne cene oskrbe na dan so od približno 28 evrov za osnovno oskrbo I do 44 evrov, kolikor dnevno stane oskrba IV. Mesečni stroški tako hitro presežejo 1300 evrov, kar je več od povprečne pokojnine, ki znaša približno 850 evrov. To pomeni, da morajo svojci pogosto doplačevati razliko, pri čemer nekateri porabijo tudi več sto evrov mesečno.

Poleg osnovne oskrbe se v domovih za starejše vse dodatne storitve doplačujejo. Dodatno tuširanje stanovalca stane 8 evrov, britje 7 evrov, dodatno čiščenje sobe 7 evrov, pomoč pri oblačenju 2 evra na dan, posebna prehrana, kot je brezglutenska dieta, pa dodatnih 1,60 evra na dan. Ti stroški lahko hitro narastejo, še posebej za tiste stanovalce, ki potrebujejo več osebne nege.

Alternativa domu za starejše je pomoč na domu, ki je finančno nekoliko dostopnejša. Storitev vključuje pomoč pri osebni higieni, pripravi hrane in gospodinjskih opravilih. Povprečne cene so med 7 in 15 evrov na uro, kar pomeni, da lahko mesečni stroški oskrbe znašajo več sto evrov, odvisno od potreb starejšega družinskega člana.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

arhiv DL; M. Ž.

Dodatni stroški zdravstvene oskrbe

Poleg stroškov oskrbe je pomemben dejavnik poraba za zdravila in zdravstvene storitve. V zadnjih letih so gospodinjstva za zdravila in medicinsko blago iz lastnega žepa porabila približno 700 milijonov evrov na leto, kar pomeni povprečno 190 evrov na prebivalca letno. V ta znesek spadajo doplačila za zdravila, medicinski pripomočki, zobozdravstvene storitve ter različni pregledi in specialistični posegi, ki niso v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Finančne podpore

Država sicer ponuja nekatere oblike finančne pomoči, ki deloma razbremenijo družinske proračune. Starši lahko za otroke prejemajo otroški dodatek, subvencije za vrtec, štipendije ter enkratno pomoč ob rojstvu otroka. Prav tako se izvajajo različni programi v podporo družini, kjer sicer ne prejmeš finančne podpore, lahko pa se udeležiš brezplačnih delavnic in aktivnosti za starše in otroke, kar prispeva k socialni vključenosti in podpori družinam.

Za starejše so na voljo subvencije za institucionalno varstvo, pomoč na domu in oprostitev plačila prispevkov za starejše zaposlene. Vendar so ti prispevki pogosto odvisni od dohodkovnih kriterijev in ne pokrijejo celotnih stroškov, ki jih družine še vedno morajo kriti iz lastnega žepa.

Naraščajoči stroški oskrbe otrok in starejših pomenijo vedno večje finančno breme za aktivno prebivalstvo. Številne družine se soočajo z izbiro med financiranjem oskrbe svojih otrok in zagotavljanjem primerne oskrbe staršem, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo več skrbeti zase. Čeprav država ponuja določene oblike podpore, se mnogi znajdejo v položaju, ko morajo posegati po lastnih prihrankih ali celo dodatnih posojilih, da poravnajo vse stroške.

Vprašanje, kako zagotoviti dostopnejšo in pravičneje financirano oskrbo za vse generacije, je vse bolj pereče. Državne politike na tem področju bodo morale v prihodnosti nasloviti ne le vprašanje dostopnosti storitev, temveč tudi dolgoročne rešitve za financiranje oskrbe, da družine ne bodo več nosile tako velikega bremena na svojih ramenih.

Berite brez oglasov

Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.

Prijava

Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se