Profimedia

Če tokrat zanemarimo opozorila delodajalcev, ki opozarjajo, da lahko ta ukrep vodi v odpuščanja in še nižjo konkurenčnost gospodarstva, je božičnica na prvi pogled všečen ukrep, v času pred volitvami deluje kot bombonjera. A v resnici gre za metanje peska v oči. Zakaj?

Prvi razlog so novi prispevki, uvedeni v letošnjem letu. Od marca vsi zaposleni vsak mesec plačujejo 37,17 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo prej prostovoljno. Od 1. julija vsak zaposleni dodatno nameni še odstotek svoje plače za prispevek za dolgotrajno oskrbo (poleg tega en odstotek plača tudi delodajalec). Delavec s povprečno plačo je tako v letu 2025 plačal 596 evrov dodatnih prispevkov. Naslednje leto, ko bomo prispevek za dolgotrajno oskrbo plačevali vse leto, bo ta znesek ob povprečni plači še za približno 150 evrov višji, torej 746 evrov. Skupno bodo torej novi davki in prispevki krepko presegli nepremišljeno božično darilo vlade.

A to še ni vse. To »darilo« dodatno izniči realni dvig cen življenjskih potrebščin, predvsem hrane. Te dni je OECD objavil lestvico držav z najvišjimi podražitvami hrane. Slovenija se je skupaj z Japonsko znašla na drugem mestu, takoj za Turčijo. To pomeni, da se je hrana v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije podražila najbolj izrazito.

Slovenija sicer že od leta 2020 beleži rast cen hrane in posledično višje življenjske stroške. V pandemskih letih 2020–2021 je bila rast zmerna, nekatere osnovne dobrine so se celo rahlo pocenile. Košarica 15 osnovnih živil (moka, kruh, mleko, meso, olje, jajca, sladkor itd.) je bila še v začetku leta 2022 primerljiva s predpandemičnim obdobjem, nato pa se je do decembra 2022 podražila za približno 30 odstotkov. Olja in maščobe so izstopali s podražitvami tudi do 50 odstotkov. Občutno so se podražili tudi moka, kruh, jajca in meso. Letos se je hrana znova izrazito podražila, predvsem meso, sadje in maslo.

Obvezna božičnica, ki je ogrozila številna delovna mesta in številne podjetnike pahnila na rob obupa, je tako le majhen obliž na ogromno rano, ki so jo zadali drugi ukrepi prav te vlade. Gre za enkratni dodatek, ki niti slučajno ne krije drugih obremenitev, ki so v tem letu prizadele vse zaposlene.