Geniji, umori in mistika: štiri zgodbe, ki jih morate prebrati
Revija History je polna zanimivih pripovedi, osupljivih ilustracij, fotografij in spoznanj, zato bo vaš dom spremenila v časovni stroj. V tej številki lahko preberete:
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Najpomembnejše mesto severno od Alp: Trier
Po zavzetju Galije so Rimljani potrebovali mesto, od koder so lahko nadzorovali območje. Osnovali so Trier, ki je kmalu zrasel v veliko cesarsko mesto. A takrat je prišlo do katastrofe.
Vsi, ki so obiskali mesto Trier v četrtem stoletju, so lahko videli, da je bilo med najpomembnejšimi v Rimskem cesarstvu. Mesto na desnem bregu reke Mozele ni samo kipelo od podjetnosti, ampak je v njem bilo tudi vse, kar je odlikovalo rimske metropole.
Igra prestolov po srbsko: Kraljev umor, evropska katastrofa
Dve družini sta se več kot 100 let srdito borili za oblast v Srbiji. Zarote, vstaje in umori so bili nekaj običajnega za srbske vladarje do leta 1903, ko je tajna organizacija izvedla atentat, ki je imel posledice za cel svet.
Večina evropskih monarhov se je v nemirnem 19. stoletju bala atentatov. Revolucionarji, anarhisti, nacionalisti in morilski pretendenti za prestol so redno kljubovali vladarjem na celini. In nikjer ta strah ni bil bolj upravičen kot v Srbiji.
Pot v svet bogov: Ajavaska
Šamani deževnega gozda že tisoče let pijejo ajavasko, strupen napitek, ki je duši omogočal svobodno potovanje. Danes obljuba o izkušnji, ki človeku spremeni življenje, milijone ljudi privablja, da poskusijo ta napitek, ki ga opisujejo kot »posilstvo čutov«.
Je trpka, grenka in rjavkasto rumena ter povzroča silovito bruhanje. Toda tiste, ki kljub neprijetnosti spijejo ajavasko, na koncu čaka nagrada. Ta napitek pripravljajo iz lian in drugih rastlin iz amazonskega deževnega gozda.
Michelangelo: Renesančni genij
Michelangelo je moral v svojem dolgem umetniškem življenju zadovoljiti sedem papežev in izbirčne florentinske vladarje. Ob tem je moral gojiti tudi svojo podobo genija v času, ko so umetnike imeli predvsem za obrtnike.
»Sem kipar, ne slikar,« se je odzval, ko mu je papež Julij II. zaupal naročilo. Toda papeževa beseda je zakon in Michelangelo nima druge izbire, kot da uboga. V naslednjih štirih letih Michelangelo na 500 kvadratnih metrov velik strop naslika več kot 300 svetopisemskih likov.
Več v reviji History ali na www.alivesda.si.
Revijo lahko kupite v najbližji trafiki ali jo naročite TUKAJ.
Naročniki prejmejo darilo in BREZPLAČNO berejo revijo tudi v DIGITALNI IZDAJI.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
