· Promet

Pred približno štirimi leti je občina Podlehnik v Kozmincih (cesta Podlehnik – Žetale) po naročilu direkcije za infrastrukturo postavila svetlobno signalizacijo (oranžni semafor), ki opozarja na prehod za pešce. Izkazalo se je, da je utripajoča luč zaradi močne svetilnosti moteča za bližnje prebivalce, pa tudi za voznike, pravi domačin Zlatko Pernat, ki že več let poziva občino, naj zmanjša moč svetilnosti semaforja. »Predstavljajte si, da bi vam že štiri leta vsak večer in čez noč utripala luč v dnevni sobi ali na dvorišču,« je slikovito dejal domačin.

· Promet

Celjska občina je pred dnevi obnovila štiri odseke občinskih cest in končala izgradnjo dveh pločnikov. Gre za odseka v Vegovi ulici in Maistrovi ulici ter na cesti Medlog – Babno in cesti v Gorici pri Šmartnem ter za pločnika ob Trnoveljski cesti in pri I. osnovni šoli Celje. (SŠol, foto: MOC)

· Promet

Most čez potok Rogoznica, ki je bil za promet zaprt že pred dvema letoma, še kar ni in očitno sploh ne bo več v uporabi. Vsaj ne legalno. Kljub zapori ga namreč nekateri – predvsem kmetje – bojda uporabljajo, čeprav je bil zaprt zaradi težav s statiko. Sanacija sploh ni možna, pač pa bi bilo treba sto let star most podreti in zgraditi novega.

· Potok Hinja

Cestne zapore v Krmelju že nekaj dni ni več. Gradnja novih mostov čez potok Hinja je namreč zaključena, do konca letošnjega leta pa bodo izvedene še ureditve okolice, komunalnih vodov in mejnih zemljišč. Dela potekajo še na strugi potoka, so sporočili s sevniške občine.

· Promet

Da je promet v mestni občini (MO) Ptuj pereča tema, od slabih cest do pomanjkanja infrastrukture za pešce in kolesarje, smo v naših časopisnih člankih že večkrat opozorili. Kot najbolj problematične točke so bile doslej izpostavljene cesta skozi Spuhljo in Ormoška, Slovenjegoriška ter glavna cesta na Grajeni. Zdaj se jim pridružuje še en odsek zunaj mesta, kjer infrastruktura ne ustreza kriterijem varne šolske poti. To je lokalna cesta v Pacinju, ki pelje proti Velovleku.

· Promet

Krajevno ime Slovenska Bistrica se je letos dnevno omenjalo v prometnih novicah v povezavi z zastoji pred štirikilometrskim deloviščem na avtocesti proti Framu (in obratno). Vzrok za dodatne zastoje pa niso bila le dela, temveč tudi prometne nesreče. Letos jih je bilo trikrat več kot lani. Največ se jih je na srečo končalo le z materialno škodo.

· Promet

Svetniki so potrdili kar devet projektov za sanacije in modernizacije najbolj kritičnih cestnih odsekov. Skupno bodo asfaltirali 2,5 kilometra makadamskih odsekov

· Promet

Vreme jo je v Trnovski vasi lani najbolj zagodlo že v maju, ko so vodotoki poplavljali, sprožilo pa je tudi več plazov.

· Nad zastoje

Vodstvo Darsa je te dni ministrstvu za infrastrukturo predstavilo razvojne projekte s področja upravljanja prometa, s katerimi naj bi povečali pretočnost avtocest in izboljšali uporabniško izkušnjo. Pomen ukrepov za zmanjšanje zastojev je izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič.

· Promet

Alkohol je poleg hitrosti, uporabe mobilnika še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za prometne nesreče. Res je, da v zadnjih letih beležimo pozitivno statistiko glede števila nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, a kot pravi Dragica Sternad Pražnikar z agencije za varnost v prometu: »Če imamo v Sloveniji le enega mrtvega zaradi alkohola, pa če je to moj brat, otrok, starš, potem meni pozitivna statistika nič ne pomaga.«