A. M., arhiv DL

##IMAGE-3377516##

Po več letih postopnega zniževanja števila smrtnih žrtev prometnih nesreč, je v prvih mesecih letošnjega prometna varnost v tem pogledu slabša kot lani. Do petka je na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi, kar je šest več kot v enakem obdobju lani. Med najpogostejšimi vzroki za smrtne nesreče je neprilagojena hitrost pod vplivom alkohola.

V petih letih za 40 odst. manj

Po statističnih podatkih policije se je prometna varnost glede števila smrtnih žrtev v zadnjih letih z izjemo leta 2011 izboljševala. Še leta 2008 je tako v nesrečah po podatkih policije umrlo 214 ljudi, leto pozneje 171 ljudi, leta 2010 pa 138. Število smrtnih žrtev je 2011 poraslo na 141, lani pa upadlo na 130.

Podobno se je v zadnjih letih postopno zniževalo tudi število hudo in lažje poškodovanih v prometnih nesrečah. Če se je še leta 2008 na slovenskih cestah hudo poškodovalo 1105 ljudi, lažje pa 11.658, je leta 2012 to število upadlo na 848 hudo in 8300 lažje poškodovanih, so za STA pojasnili na policiji.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je tako na nedavni novinarski konferenci lansko leto glede smrtnih žrtev in poškodovanih lahko ocenil kot najvarnejše v zadnjih 20 letih.

Manj poškodovanih, a več smrtnih žrtev

V letošnjem letu pa se prometna varnost glede na število smrtnih žrtev prometnih nesreč znova poslabšuje. Do 12. aprila je po podatkih policije v prometnih nesrečah umrlo 25 ljudi, v enakem obdobju lani pa 19.

Statistični podatki so torej glede na število žrtev prometnih nesreč v primerjavi z letom 2012 slabši. Kot so za STA pojasnili na policiji, pa je v primerjavi s predhodnimi leti (torej z leti pred 2012) stanje v tem obdobju še vedno boljše.

Obenem pa na policiji izpostavljajo, da se je letos zgodilo za 16 odstotkov manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Bistveno, za 43 odstotkov, je upadlo število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah, prav tako je za spoznanje manj lažje telesno poškodovanih, pojasnjujejo na policiji.

Prednjačita hitrost in alkohol

Na povečanje števila žrtev prometnih nesreč je na novinarski konferenci minulo sredo opozoril tudi direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Srečko Jarc. Meni sicer, da je za zdaj še prezgodaj sklepati, da so ti trendi posledica omilitve cestnoprometne zakonodaje v preteklih mesecih, saj zakonodaja ne velja niti še leto dni. Če pa bodo ugotovili, da je milejša zakonodaja vzrok za porast prometnih nesreč in števila žrtev, bodo predlagali spremembo zakonodaje.

Med vzroki za smrtne nesreče sicer še vedno prednjači neprilagojena hitrost pod vplivom alkohola.

Spremeniti odnos do prometa

Ravno zaradi neprilagojene hitrosti in alkohola kot bistvenih vzrokov smrtnih prometnih nesreč na agenciji za varnost v prometu napovedujejo, da bodo njihove aktivnosti kratkoročno usmerjene prav na ta dva pojava.

Vršilec dolžnosti direktorja agencije Franc Pojbič ob tem zagotavlja, da na agenciji budno spremljajo razmere in vse sile usmerjajo v preventivne dejavnosti. Poudarja pa, da se mora odnos do preventive "bistveno spremeniti". Preventiva je namreč vse, kar prispeva k boljšemu znanju in k večji odgovornosti udeležencev v cestnem prometu. "Odgovornost v cestnem prometu je sicer deljena, toda država mora s svojimi ukrepi nadzorovati in obvladovati vsako stanje v prometu," navaja Pojbič.

Prav tako se mora po njegovi oceni v Sloveniji "bistveno spremeniti" odnos do prometa nasploh, med drugim na področjih predpisov, izobraževanja, pridobivanja vozniških dovoljenj, preventive in tudi na področju tehnične varnosti. Kot izpostavlja Pojbič, "noben gospodarski interes ne more biti pred interesom biti varen in ostati živ".

Osnovo za celovit programski dokument, ki bi vseboval ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v prihodnjem obdobju, Pojbič vidi v resoluciji o programu nacionalne varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022, katerega sprejem je že v zaključni fazi. Cilji na področju izboljšanja prometne varnosti pa ne bodo doseženi, če ne bodo že letos sprejeti nujni ukrepi na področju predpisov, prometne vzgoje, pridobivanja vozniških dovoljenj in tehnične varnosti vozil, je za STA še pojasnil Pojbič.

V Varni poti zaskrbljeni

Med vidnejšimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problematiko žrtev prometnih nesreč, je Zavod Varna pot. Kot je za STA pojasnil predsednik zavoda Robert Štaba, vzroke za takšne razmere nameravajo podrobneje predstaviti 22. aprila. Je pa Štaba poudaril, da je povečanje števila mrtvih na cestah "hujši alarm, kot si lahko mislimo".