arhiv

##IMAGE-3489934##

Slovenija bo v nedeljo prešla na zimski čas. Jutri bomo ob 3. uri zjutraj ure premaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro. Kazalce na urah bomo na poletni čas zopet premaknili v nedeljo, 27. marca prihodnje leto.

Premik urinih kazalcev je skladen z uredbo o določitvi prehoda s srednje-evropskega časa na poletno računanje časa.

Pod pojmom zimski čas razumemo krajevni čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta, in se običajno premakne za uro nazaj od standardnega uradnega časa. Njegovo uporabo določajo konvencije, direktive in zakoni.

Pri nas začetek in konec zimskega časa določa zakon o računanju časa. Ta je nasledil podobnega jugoslovanskega, ki je bil uveljavljen tudi na ozemlju Slovenije leta 1982.

V Evropi so uvajanje zimskega časa poenotili, saj se povsod začne zadnjo nedeljo v oktobru, konča pa zadnjo nedeljo v marcu; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Zimski čas je uvedla tudi večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno.

Uveljavitev zimskega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oz. da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe.

Avtor ideje o premiku ure je sicer ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo, in predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati.

Vedno več pa je kritikov, ki ne podpirajo premika ure, saj so zadnje raziskave pokazale, da se kljub temu, da naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, njena poraba celo povečuje. Poleg tega pa ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice na človeški bioritem.