A.G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po začasnih podatkih je bilo lani v državo uvoženih 61.851 navadnih koles, kar je drugo najnižje število v zadnjem desetletju. Največ jih je prišlo iz Italije, ki je predstavljala dobro četrtino celotnega uvoza, sledile so Indonezija, Avstrija in Belgija. Skupna vrednost uvoženih koles je znašala 30,3 milijona evrov, povprečna vrednost posameznega kolesa pa 490 evrov.

Električna kolesa dražja, a manj številna

Pri električnih kolesih se trend nekoliko razlikuje. Leta 2025 je Slovenija uvozila 14.912 električnih koles z močjo motorja do 250 vatov, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Največ jih je bilo uvoženih iz Nizozemske, sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška. Kljub manjšemu številu je njihova skupna vrednost dosegla 24,5 milijona evrov, kar pomeni, da je povprečna vrednost posameznega električnega kolesa znašala 1.645 evrov. Kolesa so se tudi podražila. Aprila letos so bile njihove cene v Sloveniji v povprečju za 1,7 odstotka višje kot leto prej. Povprečna cena odraslega kolesa z 26-palčnimi pnevmatikami je lani znašala 325 evrov.

Največ kilometrov prekolesarimo v prostem času

Slovenci smo lani s kolesom opravili približno štiri odstotke vseh dnevnih poti. Povprečna kolesarska pot je bila dolga šest kilometrov in je trajala 24 minut. Skupaj smo s kolesi prevozili 202 milijona kilometrov oziroma dva odstotka vseh prepotovanih kilometrov v letu. Največ kolesarskih poti je bilo povezanih s prostim časom. Takšne poti so predstavljale skoraj polovico vseh voženj s kolesom in kar 69 odstotkov vseh prekolesarjenih kilometrov. Med regijami izstopata osrednjeslovenska in goriška, kjer je delež poti, opravljenih s kolesom, najvišji. Med najbolj obremenjenimi kolesarskimi povezavami pa ostaja pot med Izolo in Koprom, kjer so letos zabeležili največ kolesarjev