Arhiv Štajerskega Tednika

Čedalje pogostejši naj bi bili tudi ekstremni vremenski pojavi in z njimi povezane naravne nesreče. Pa to v celoti drži? Pogled v zgodovino nam namreč razkriva, da ni povsem tako, saj so bili ljudje v prejšnjih stoletjih prav tako priče vremenskim ekstremom. Nekateri med njimi so bili celo tako hudi, da so se ljudje bali za preživetje; če bi se danes zgodilo kaj podobnega, bi gotovo govorili o koncu sveta. Pa nikakor ni namen tega pisanja zmanjševanje človeške odgovornosti pri današnjem segrevanju našega planeta, ampak opozorilo na dejstvo, da tudi podnebje sodi v nenehno spreminjajoč se cikel in da na njegove spremembe vplivajo tudi naravni dejavniki. Samo v zadnjih 650.000 letih je bilo sedem ciklov ohlajanja in segrevanja, zadnja ledena doba se je končala pred okoli 7.000 leti, ko se je tudi začela moderna klimatska era. Večino teh sprememb pred pojavom človeka znanstveniki pripisujejo periodičnim spremembam poti kroženja Zemlje okoli Sonca, nagiba osi vrtenja Zemlje glede na ravnino kroženja ter usmerjenosti te osi, torej majhnim spremembam, ki so odločale o tem, koliko sončne energije je dobil planet, vulkanskim izbruhom in premikanju tektonskih plošč.

Kobilice tri leta požrle ves pridelek

Mala ledena doba v 18. stoletju

Preberite več v Štajerskem Tedniku