##IMAGE-3314075##

Gradbišče na Šmarješki cesti, zaradi katerega je cesta na odseku med uvozom v naselje Pod Trško goro in Mačkovcem že več kot pol leta zaprta, bo še kak mesec dni in pol paralo živce tam živečim krajanom. Dobrega pol kilometra dolg odsek naj bi po napovedi izvajalca del za ves promet spet odprli konec oktobra.

Stanovalci naselja vse težje prenašajo ves promet, ki se vije skozi naselje, saj številni vozniki prometne signalizacije, ki dovoljuje vožnjo po naselju le tam stanujočim, ne spoštujejo.

“Nad pregonom voznikov v prekršku je obupala tudi policija, saj se na naše pritožbe ne odziva več,” nam je sporočil bralec in opozoril, da v naselju prebiva veliko majhnih otrok, mladih mamic, še več pa upokojencev, ki tudi težko prenašajo neznosen hrup z gradbišča že navsezgodaj zjutraj.

Delavci z delom namreč običajno začnejo ob 6. uri. Z obnovo dolgo pričakovanega odseka ceste so delavci novomeškega CGP-ja sicer pričeli pred letom dni. V družbi dolgotrajnost obnove utemeljujejo z zahtevnostjo inženirske gradnje.

Kot je pojasnila Mateja Turk iz službe za komunikacije pri CGP-ju, bodo na tem delu zamenjali spodnji in zgornji ustroj cestišča, uredili odvodnjavanje, zgradili tlačni vod fekalne kanalizacije v skupni dolžini 210 metrov za potrebe črpališča, štiri gravitacijske vode fekalne kanalizacije v skupni dolžini 570 metrov, novo vodovodno in hidrantno omrežje, obnovili hišne priključke na tem delu in zgradili hodnik za pešce, ob tem pa obnovili tudi telekomunikacijske, elektro, kabelsko omrežje, plinske instalacije in javno razsvetljavo.

Zaradi razgibanega terena cestišča, hodnikov za pešce in avtobusnih postajališč je treba zgraditi tudi šest opornih zidov, dolgih skoraj 380 metrov. Za bodočo industrijsko cono in naselje v Mačkovcu pa tudi dve križišči.

Stanovalci v naselju Pod Trško goro, ki opažajo, da je v približno istem času zasebnemu investitorju na drugi strani naselja Pod Trško goro ob krožnem križišču, na katerega se navezuje avtocestni odcep Novo mesto - vzhod, uspelo na zelo zahtevnem skalnatem terenu skoraj v celoti pripraviti nekaj hektarjev veliko zazidljivo površino, pa menijo, da bi dela bilo mogoče končati prej.

Za počasno uresničevanje projekta krivijo tudi občino, ki je soinvestitor obnove in je pristala na takšne pogoje gradbenega podjetja. Obnova bo sicer občino stala skoraj 900 tisoč evrov, na podlagi sofinancerskega sporazuma iz lanskega leta bo 800 tisoč evrov prispevala Direkcija RS za ceste, ki bo po pričakovanju občinske uprave po obnovi pričela tudi s postopki za prekategorizacijo ceste v občinsko.