Arhiv NTRC

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša nižje kazni za prehitro vožnjo in višje kazni za uporabo telefona med vožnjo. »Občutno nižje kazni za prehitro vožnjo so sprejete in so končno primerljive s kaznimi v sosednjih državah. A okrepiti je treba nadzor in voznike pravilno obveščati o posledicah prehitre vožnje,« je po sprejemu zakona na družabnem omrežju »čivknil« minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Poleg najbolj odmevnih sprememb glede višin kazni novela prinaša tudi novo pravilo, ki določa, da je vozniku ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan poseben prometni znak, dovoljena vožnja desno, vendar le, če je smer prosta.

Novela določa tudi pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kamor sodijo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, bodo lahko vozili ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro. Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morata imeti do dopolnjenega 18. leta med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

Strožja je tudi obravnava voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela določa tudi primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširjajo se nekatera pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov.

Posamezne zaostritve dobrodošle, a zgolj to ne bo dovolj

Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS, ocenjuje, da je ena najbolj dobrodošlih sprememb novele zakona ureditev področja mikromobilnosti, predvsem glede vožnje z e-skiroji. »Uporabnikov sredstev mikromobilnosti je vedno več, posledično je več nesreč in poškodb. Ob tem je treba poudariti, da je poleg zakonske ureditve tega področja nujno tudi osveščanje in izobraževanje o pravilni uporabi sredstev mikromobilnosti,« pojasnjuje strokovnjak s področja varne mobilnosti.

Tako Agencija za varnost prometa (AVP) kot strokovnjaki pod okriljem AMZS že ves čas zagovarjajo stališče, da bi morala biti zaščitna čelada obvezna za vse kolesarje, ne le ta mlajše od 18 let, a novela tega ne predvideva. »Čelada je nedvomno pomemben element zaščite kolesarjev, voznikov e-skirojev, mopedistov in motoristov,« menijo v AMZS in tako vse uporabnike koles in lahkih motornih vozil spodbujajo k uporabi čelade. »Glava po 18. letu ne postane iz karbona,« je bil slikovit eden od sodelavcev ekipe AMZS.

Pri slovenski avto-moto zvezi pozdravljajo tudi povišanje kazni za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. »Glede na to, da število prekrškov zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo narašča, ocenjujemo, da je smiseln tudi ukrep v obliki dviga višine globe in uvedbe kazenskih točk.« Ob tem izpostavljajo, da uporaba telefona ni problematična le pri vožnji avtomobila, temveč tudi pri pešcih, kolesarjih in drugih udeležencih v prometu. »Težava ni le pogovor, temveč tudi pisanje sporočil, uporaba spleta, družbenih omrežij,« še opozarjajo.

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Bolj kot kaznovanje je pomembno izobraževanje

»Ocenjujemo, da višina glob nima velikega vpliva na slabšo ali boljšo prometno varnost oziroma ravnanje udeležencev v prometu. Pravila je treba ozavestiti in se zavedati, da jih spoštujemo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili kaznovani,« na pomisleke o tem, da bodo nižje kazni za prehitre voznike povzročile še več divjanja po slovenskih cestah, odgovarjajo pri AMZS. »Če udeleženci pravila spoštujemo, potem se nam kazni niti ni treba bati – višina glob ali kazenskih točk za prekršek je torej v tem primeru manj pomembna. Če jih ne spoštujemo, potem nas mora nekdo pri tem zalotiti. Glede tega imamo v Sloveniji kar nekaj izzivov – od pomanjkljivega nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije do izmikanja plačilu glob in drugim kaznim. Nerazumno je, da prihaja do ›odpustkov‹ tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim moralo zaradi storjenih prekrškov že prenehati veljati vozniško dovoljenje,« v združenju opozarjajo na rak rano, ki močno načenja prometno varnost. Zavedanje, da je nadzora malo, marsikoga premami, da za volan sede tudi takrat, ko to ni ne pametno ne sprejemljivo. In pomanjkanje nadzora je posledica, da so za številne voznike predpisi žal samo mrtva črka na papirju.

Foto: Pexels
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
Tabela: Jakob Grošl

Preberite več v Novem tedniku