Poletna turistična sezona na avtoceste prinaša povečan promet, zastoje in večje tveganje za prometne nesreče. Ob nesreči je lahko prav pravilno ustvarjen reševalni pas tisti, ki reševalcem omogoči pravočasen prihod do ponesrečencev.

V poletnih mesecih so slovenske avtoceste močno obremenjene, saj se domačim voznikom pridružujejo številni tuji turisti na poti proti počitniškim destinacijam. Več prometa pomeni tudi več zastojev in večjo možnost prometnih nesreč. Ko se zgodi nesreča, pa pri reševanju pogosto štejejo minute in celo sekunde.

O pomenu pravilnega razvrščanja vozil smo se pogovarjali z Anžetom Albrehtom, ustanoviteljem Zavoda Reševalni pas, ki že vrsto let opozarja, da reševalni pas ni stvar izbire, temveč dolžnost vsakega voznika.

Preberite še

Gospodarstvo

Napačno razumevanje souporabe elektrike lahko ima resne finančne posledice

Od težke intervencije do vseslovenske akcije

Začetki njegovega prizadevanja segajo v leto 2013, ko se je med Logatcem in Uncem zgodila huda prometna nesreča. Zaradi nepravilno razvrščenih vozil gasilci in reševalci niso mogli mimo zastoja.

Albreht, ki je bil takrat član gasilske ekipe, je izstopil iz vozila in skupaj s sodelavcem peš utiral pot gasilskemu tovornjaku. Čeprav sta bila uspešna, sta bila po prihodu na kraj nesreče že povsem izčrpana. Prav ta dogodek ga je spodbudil k razmišljanju, kako voznike naučiti pravilnega ravnanja ob zastojih.

»Vsi vemo, da je pri hujših poškodbah ali drugih nujnih medicinskih stanjih hitrost odločilnega pomena. Hitrejša kot je pomoč, več je možnosti za preživetje in manj posledic,« poudarja Albreht. Hiter dostop je ključen tudi pri požarih in policijskih intervencijah.

Kako pravilno ustvarimo reševalni pas?

Pravilo je preprosto. Ko hitrost na avtocesti ali hitri cesti pade pod 60 kilometrov na uro, se morajo vozila na prehitevalnem pasu pomakniti skrajno levo, vozila na voznem pasu pa čim bolj desno. Med kolonama mora ostati dovolj prostora za intervencijska vozila.

Albreht opozarja, da je za voznike, ki reševalnega pasu ne ustvarijo, ga izkoristijo za vožnjo ali se priključijo intervencijskemu vozilu na nujni vožnji, predvidena globa 500 evrov in tri kazenske točke.

Razdelili že več kot 85 tisoč nalepk

Pomemben del ozaveščanja je postala tudi prepoznavna nalepka Reševalni pas. Ideja zanjo se je rodila po prvih prizadevanjih za večjo prepoznavnost pravilnega razvrščanja. Prvih 20 nalepk je natisnil eden od Albrehtovih sledilcev na družbenih omrežjih, zanimanje pa je hitro preraslo v vseslovensko akcijo.

Do danes je bilo po Albrehtovih besedah razdeljenih že več kot 85 tisoč nalepk. Pri ozaveščanju imajo pomembno vlogo tudi družbena omrežja in mediji.

Težava ostajajo nekateri tuji vozniki

Albreht ocenjuje, da se je reševalni pas v Sloveniji dobro uveljavil, kar mu potrjujejo tudi gasilci, reševalci in policisti. Kljub temu v času turistične sezone opaža težave predvsem pri delu tujih voznikov, ki pravila ne poznajo ali ga ne upoštevajo.

»Če 95 odstotkov voznikov ustvari reševalni pas, ni razloga, da bi preostalih pet odstotkov vozilo ali stalo na sredini,« opozarja in dodaja, da bodo v prihodnje več pozornosti namenili tudi ozaveščanju tujcev.

Ob tem voznike poziva, naj se na daljšo pot odpravijo pripravljeni, spočiti in zbrani, med potjo pa poskrbijo za dovolj postankov. Posebej opozarja tudi na uporabo telefonov med vožnjo, nepripete potnike in nevarno izstopanje iz vozil v zastojih.

Njegovo sporočilo voznikom je jasno: »Na cesto se vedno odpravimo zbrani, trezni, spočiti in strpni.«