B.B., arhiv DL

B.B., arhiv DL

Vlada je danes potrdila projekt prostorsko - komunalne ureditve romskega naselja Žabjak-Brezje, kjer je na kraju zdajšnjega predvideno novo oz. prenovljeno naselje, so sporočili na Twitterju. Za projekt so namenili 3,1 milijona evrov.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je po seji vlade pojasnil, da je vlada danes umestila v načrt razvojnih programov 2017-2020 načrt prostorsko-komunalne ureditve romskega naselja Žabjak-Brezje. Ob tem je spomnil tudi na protest predstavnikov Romov v minulih dneh. "Rad bi poudaril, da iščemo rešitve, da tudi to problematiko na čim boljši način rešujemo."

S tem projektom, pri katerem sodelujejo ministrstva za okolje, za infrastrukturo ter za gospodarski razvoj ter Mestna občina Novo mesto, predvidevajo sprejem izvedbenega prostorskega načrta, s katerim bo na lokaciji obstoječega naselja načrtovano novo oz. prenovljeno romsko naselje. To bo zasnovano z bivalnimi enotami in dodatnimi prostori za izvajanje javnih programov, kar bo prispevalo k zagotovitvi primernih bivanjskih pogojev ter pospešilo proces integracije romske skupnosti, je poudaril državni sekretar.

V okviru tega projekta bodo uredili komunalno infrastrukturo, torej javni vodovod, kanalizacijo, ulično razsvetljavo in skupne javne površine, je še dodal državni sekretar. Zagotovili bodo ureditev 140 stanovanj in petih lokacij za objekte družbene infrastrukture. Pričakujejo, da bo ureditev zagotavljala pogoje tudi za krepitev zaposlitvenih možnosti Romov, je ob tem napovedal Cantarutti.

Sredstva za financiranje projekta so zagotovila tri ministrstva, za prihodnje leto je predvidenega skoraj 1,1 milijona evrov sredstev, za leto 2019 1,36 milijona evrov, za 2020 pa 1,15 milijona evrov sredstev. "Menim, da z umestitvijo tega projekta v načrt razvojnih programov uresničujemo naše obljube, da bomo pomagali romski skupnosti k boljšim življenjskih pogojem. Prepričan sem, da tudi ta primer, ko smo združili moči tri ministrstva in občina, kaže, kako je mogoče težave reševati tudi na drugih drugod, kjer se soočajo z romsko problematiko," je še dodal Cantarutti.

Že direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je v okviru nacionalne platforme za Rome oz. razprave o strategiji urejanja romskih naselij v novomeški občini v začetku leta napovedal, da so se glede urejanja novomeških romskih naselij in najbolj perečega Žabjaka ob obisku vlade na Dolenjskem novembra lani dogovorili za boljše sodelovanje med državo in občino.

Imeli so več sestankov, po prvih skupnih ugotovitvah pa se morajo problema Žabjaka lotiti postopno, a hkrati celovito, je dodal in nadaljeval, da pripravljajo tudi dokumente, s katerimi bodo začrtali "zelo konkretno pot". V večletno reševanje omenjenega vprašanja pa se bodo morali vključiti "vsi od države do zadnje pisarne v občini" in predvsem strokovnjaki, je še napovedal Baluh.

Sicer pa je novomeški župan Gregor Macedoni nekaj mesecev pred lanskim vladnim obiskom razglasil, da se novomeška občina zaradi nesodelovanja države odreka odgovornosti pri reševanju romskih vprašanj. Takrat je tudi pojasnil, da država nima ustreznega pristopa in ni pripravljena urediti največjega nelegalnega romskega naselja v državi, in dodal, da naj zato odgovornost za reševanje vprašanj, povezanih z Romi, prevzame sama.

Za neurejene razmere v največjem novomeškem romskem naselju Žabjak naj bi bila po njegovem mnenju kriva država, ki njegovo urejanje blokira in zavrača od leta 2008. Obregnil se je tudi ob ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je "nerazumno" zavrnilo projekt ureditve omenjenega naselja, s katerim se je novomeška občina prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih.

Macedoni je še poudaril, da je občina v partnerstvu z državo in vsemi vpletenimi zadeve pripravljena reševati, vendar pa mora pred tem svojo aktivno vlogo zavzeti tudi država. Ta je namreč večinski lastnik zemljišč v Žabjaku, novomeška občina pa je njihov prenos pogojevala z že izvedeno prostorsko ureditvijo in zagotovitvijo vsaj treh milijonov evrov za ureditev tamkajšnje komunalne infrastrukture.