Skei, arhiv DL

##IMAGE-2531989##

Ste vid'li, dragi moji Belokranjci, koko so poskočili sindikalisti, kdej so nek'terim službam h'teli malo plače porezat. Ja to razumem, da majo tehnične službe male plače, a bome si eni plafona ne dosežejo, koko majo visoke. Kdej so sindikalni lideri poskočili, da bojo stafkali, so se valej v parlamenti strankarski veljaki v mišjo lukn'o skrili. Odmah so se nazej štukn'li.

Ha, ha samo najprej je treba pr' sebi šparat, svoj pas je treba za eno lukn'o popnit. S'm si zadn'ič kiklo oprala, znate da se mi je vskočila, morbit bi b'lo dobro i parlament i državni svet oprat.

Predlagam, da bi i mi Belokranjci nar'dili en pravi štrajk. Pa znate zakej? Zato, da bi dobili več enkrat d'nar za tunel izpod Gorjancof, da bi se lahko po pravi cejsti vozili v svet. Belokranjci pa lepo, mirno čakamo, ak' se nas bojo kdej got od zgorej iz belega mesta usmilili. Ne, lepo vas i drago prosim, dejmo nekej pokrenit vsi skupej. Kaj mi morbit ne plačujemo vseh davkof i se drugo, kaj nam predpišejo iz sakojakih uradof. Polej, nam naj dajo iše uno, kaj nas pripada. Ak je vojska, je vojska za vse, je rekla teta, sej znate uno.

Ja ne rečem, da se ne zagajnajo za tunel županje i za cejsto, ampak skop bo treba, ne pred parlament nego notr, pa da vidimo, kdu bo jačji.

Mi pa n'č, lepo mirno se vozimo po gorjanski cejsti, ki je že od ondej, ko so partizani pr'maširali v osvobojeno Belo krajino. Malo k'šnej so jo samo sz metlah pomeli i sz asfaltom polili. Vozimo se počasi, sej hitro ne gre i ne smemo, v Novo mesto i naprej v službe, sej jih duma tak i tak nimamo.

Kdej smo mi, zdejšni penzjonisti, iše delali v tovarni, ondej so rekli tovariš direktor, da je treba šparat i zidat fabrike, da bojo lahko naša d'ca vojnih delala. Evo vam vraga, mi smo šparali i gradili, zato mamo male penzije, naša d'ca i vnuki so pa krenli, hiše so pa prazne i propadajo. Direktori so se prelevili iz tovarišof v gospude, tovarne pa po uradnem postopku polastlinli. Mi pa tiho i glave med rame, kaj bi se vzdignli, ne jamramo i ne štrajkamo, samo se smeškamo.

Ampak zdej bo treba oštro, treba bo jit v Lublano, pa magari sz matikah i krampih, da pridemo do tega tunela i nove cejste, ki smo jo potrebni, tako kok slepec gledejna.

Zdej je vse premijum, i deke i lonci i hrana, posebno una štacunska, pa ja sz svojo višjo pastrisko šulo, ta je zdej jako iskana, ne znam kaj to pomeni. Mislim, pa da je to nekej posebnega, kok moji vnuki rečejo, kul. Sigurna s'm, da je i naša vlada, vsak dan bulj premijum i kul.

Bomo pa meli Slovenci proces stoletja, za patrije i korupcijo. Bulje bi b'lo, da so kup'li štirikolesne gorske bicikle, na bicikel pa bazuko, kaj so kupli take močne kanone. Morbit bi b'li ceneji, pa bi b'la i mita (podkupnina) nižja.

Dragi moji, tukej bi pr'šparali, za belokranjski tunel i cejsto izpod Gorjancof.