J. A., arhiv DL

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je po sestanku koordinacijske skupine za begunce in po odločitvi madžarskega sveta za nacionalno varnost povedala, da je Slovenija ob pričakovanem valu beguncev na mejo napotila okrepljene policijske enote. S Hrvaško se trenutno dogovarjajo o vstopnih točkah za begunce, je še dejala.

Odločitev Madžarske, da s polnočjo zapre mejo s Hrvaško, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca za našo državo ni presenečenje, saj so na ta scenarij pripravljeni. Glavni cilj zdaj je, da se zagotovi varnost in red v Sloveniji ter ustrezna obravnava migrantov, je dejal Erjavec na novinarski konferenci. Pri tem je poudaril, da zaprtje zelene meje med Madžarsko in Hrvaško ne pomeni, da mejni prehodi ne bodo delovali. Enako je potrdila tudi ministrica, ki je zagotovila, da bo prehod meje možen v skladu s schengenskimi pravili.

Jutri bo ponovno zasedal Svet za nacionalno varnost, še pred zasedanjem pa bo pri predsedniku vlade Miru Cerarju sestanek, na katerem se bodo dogovorili o dodatnih operativnih ukrepih. Obenem je Slovenija ves čas v stikih z organi sosednjih držav, dogajanje pa spremljajo tudi prek slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, je še dodal Erjavec. Predvsem so v stalnem kontaktu s slovenskimi veleposlaništvi na Hrvaškem, na Madžarskem in v Avstriji.

Iz Zagreba so sicer danes sporočili, da bodo, če bo Madžarska zaprla svojo mejo s Hrvaško, v sodelovanju z Ljubljano začel izvajati plan C. A Erjavec in Györkös Žnidarjeva sta oba zatrdila, da plan C ne obstaja oziroma, da ne vesta, kaj bi to lahko bilo. Je pa ministrica potrdila, da trenutno še potekajo operativni dogovori s Hrvaško o tem, na katere mejne točke s Slovenijo bi Hrvaška lahko usmerila begunce. Na vprašanje, ali jih je torej Hrvaška že obvestila o tem, da bo begunce začela usmerjati v Slovenijo, pa je ministrica dejala, da dokončne potrditve Hrvaške še nima.

J. A., arhiv DL

Po poročanju POP TV hrvaška vlada sporoča, da bi lahko ti dve lokaciji bili mejna prehoda Petišovci in Gruškovje. Ena od možnosti je tudi Obrežje. V bližnjih Brežicah je namreč že pripravljen zbirni center, kjer bodo begunce sprejeli, registrirali in jim dodelili dovoljenje za začasno bivanje, nato pa jih bodo razposlali v bivalne centre po vsej državi.

Ministrica ni želela špekulirati o tem, koliko beguncev dnevno lahko Slovenija pričakuje v drugem valu. Oba pa sta zagotovila, da je Slovenija sposobna upravljati val migrantov, kot ga je bilo možno spremljati doslej. Zagotovljena je logistika, zdravstvena oskrba, namestitve.

Da je Slovenija pripravljena na begunce, če teh ne bo več kot 5000 na dan, menijo tudi v humanitarnih organizacijah in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Na predvidenih vstopnih točkah je Rdeči križ že namestil osnovne materialne pripomočke, postavili so tudi dodatne nastanitvene zmogljivosti. Cilj je 10.000 postelj, zdaj jih imajo približno 8000, od tega pol v šotorih, je še poročal POP TV. Šestan je za omenjeno televizijo pojasnil, da so šotori primerni za uporabo tudi v zimskem času.

Zunanji minister Erjavec je medtem že govoril s svojim avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki mu je povedal, da Avstrija ne bo uvajala nobenih posebnih ukrepov, dokler Nemčija ne bo spreminjala svoje obravnave migrantov. Ob tem pa je poudaril, da "v tem trenutku ni nobenih informacij ali indicev, da bi Nemčija spremenila dosedanjo politiko".

Tudi Györkös Žnidarjeva je poudarila, da je situacija pričakovana in da so se na te scenarije pripravljali. Aktivnosti potekajo v skladu z operativnimi načrti, okrepljene policijske enote pa so napotene na mejo, je navedla.

Slovenska policija po besedah ministrice trenutno varuje schengensko mejo v skladu s schengenskimi standardi in nacionalno zakonodajo in tako bo tudi v prihodnje. Sicer pa bodo ukrepi, ki jih bodo sprejemali, prilagojeni varnostnim in drugim tveganjem in jih bodo intenzivirali, če bo to potrebno. Vse bo sprejeto s ciljem, "da se minimizira situacija, ki bi lahko vplivala na zmanjšanje varnosti", je pojasnila.

Po njenih navedbah potekajo tudi dogovori o določanju ene ali dveh vstopnih točk v Slovenijo in temu primerno so predvideli tudi namestitvene kapacitete. Kot je pojasnila, se dogovarjajo glede takšnih rešitev, ki bi omogočile nadzorovano situacijo in prihod omejenega števila ljudi. O dogajanju so obvestili tudi občine in nevladne organizacije.

Kot je poudarila ministrica, pristojne službe ves čas spremljajo migracijske tokove v regiji in ukrepe sosednjih držav. Intenzivno sodelovanje s sosednjimi državami je po njenih besedah v tem trenutku bistvenega pomena, temu posvečajo zelo veliko pozornost tudi na operativnem in ne samo na ministrskem nivoju. Kot je dodala, še vedno obstaja "možnost dogovora s sosednjimi državami, kar je bistvenega pomena v tem trenutku, glede na to, da so potrebni skupni napori za obvladovanje migracijskega toka".

Ob tem pa na Slovenskih železnicah zatrjujejo, da bodo uredili nadomestni prevoz.

Madžarska bo namreč ob polnoči zaprla mejo s Hrvaško, ki jo je v preteklih tednih na dan prešlo med 5000 in 7000 beguncev. Hrvaška bo zato begunce preusmerila proti slovenski meji, kamor je Slovenija že napotila okrepljene policijske enote. Po besedah hrvaškega ministra za notranje zadeve Ranka Ostojića bodo begunce preusmerili na železniški in cestni mejni prehod v Murskem Središću (Petišovci) ter mejni prehod Macelj (Gruškovje).

Povedal je, da bodo v skladu z dogovorom med hrvaško in slovensko policijo begunce prepeljali do Petišovcev in Gruškovja. Zaenkrat naj bi Slovenija sprejela 300 ljudi na Gruškovju, 300 na cestnem mejnem prehodu Petišovci in 1200 na železniškem mejnem prehodu Petišovci.

Železniški potniški promet med Slovenijo in Hrvaško je bil prekinjen tudi ob prvem begunskem valu med 17. septembrom in 5. oktobrom. Takrat so v Slovenskih železnicah ocenili, da jim je zaustavitev prometa povzročila škodo skoraj v višini 150.000 evrov.