Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Peter Dermol je v šestih letih županovanja postal eden najbolj prepoznavnih obrazov Velenja. Toda kdo je človek za župansko funkcijo? V pogovoru smo tokrat politične projekte in občinske investicije večinoma pustili ob strani. Beseda je tekla o družini, očetovstvu, prijateljih, športu, pritiskih in osebnih navadah. Pa tudi o tem, zakaj se županska služba ne konča, ko za seboj zapre vrata občinske stavbe.

· Novice

Kaj so tokrat Velenjčani spraševali župana?

Na začetku pogovora so nama postregli s kavo. Ste velik ljubitelj kave?

»Vsako jutro med kolegijem spijem vsaj dve kavi. Pijem črno kavo z ledom. Zavedam se, da je to nekoliko nenavadno, ampak to je moj vsakodnevni jutranji ritual.«

Še preden pridete do prve kave, kaj vam roji po glavi, ko se zjutraj zbudite?

»Prva stvar, ki jo naredim je pregled dnevnega koledarja. Navadil sem se, da se ne obremenjujem prehitro s celotnim urnikom. Zato zjutraj pregledam in preučim, kaj vse me tisti dan čaka.«

Ko se zaprejo vrata občine in greste domov, kdo je takrat Peter Dermol?

»Župan ne preneham biti, ko stopim skozi vrata občine. To ostanem še kar nekaj časa. Če mi ob koncu dneva ostane kaj energije, običajno pobrskam po telefonu in preverim, ali sem kaj spregledal. Zagotovo traja še uro ali dve, preden izstopim iz delovnega ritma. Potem se skušam posvetiti družini, če so seveda še budni.«

Torej gre kar precej županovanja z vami domov?

»Da, ne samo malo, kar precej. Sploh če bi vprašali mojo ženo. Se pa zelo trudim, da bi bilo pogovorov o službenih zadevah v domačem krogu čim manj.«

Živite z ženo in hčerko. Katera vas hitreje postavi na realna tla?

»Žena s svojo odločnostjo, ki pritiče glavi družine. Hčerka pa je tista, ki pri meni bolj išče uteho. Imava zelo sproščen odnos. Sem oče, ki svojo hčerko rad razvaja.«

· Novice

Dermol zaradi varnosti v Škalah in Hrastovcu sklical sosvet

Kaj pomeni razvajanje? Darila, doživetja ali preprosto izpolnjevanje želja?

»Tudi darila in doživetja, predvsem pa izpolnjevanje njenih želja. Kot odgovoren oče skušam to uravnotežiti s kakšno nalogo, ki jo mora opraviti, preden si nekaj zasluži. Sicer pa sem precej blag. Hčerka me zelo hitro ovije okoli prsta in to tudi zelo dobro ve. Kadar sva z ženo skupaj in zazvoni moj telefon, vem, da hčerka potrebuje odgovor, ki je običajno 'da'.« (smeh)

Ste kljub temu pravičen oče? Znate reči tudi ne?

»Vsekakor. Ko je prestopljena meja neodgovornosti, znam takšno vedenje prekiniti. Hčerka zelo dobro ve, kje so meje in kdaj bom ukrepal.«

Kaj vam je dalo očetovstvo? Kaj vas je hčerka naučila o vas samem?

»Ker sem bil vedno deloholik in zanjo nisem imel toliko časa, kot bi si želel, mi je ogromno pomenilo, da sem jo lahko vsako jutro pospremil najprej v vrtec, pozneje pa v šolo. To je postal najin jutranji ritual.

Hčerka me je naučila, da te otrok ne glede na značaj na neki način omehča. To opažam tudi pri prijateljih. Kakšni so bili nekoč in kakšni so danes, ko imajo otroke. Otroci nam vendarle dajejo smisel. Tudi mojemu delu.«

· Novice

Skupnost je močna, ko pazimo drug na drugega

Katera vaša lastnost gre domačim najbolj na živce?

»Sem neke vrste flegmatik. S stvarmi, ki ženo vržejo iz tira, se sam pogosto niti ne obremenjujem pretirano. Opažam, da mi je v tem podobna tudi hčerka. Verjetno gre ta lastnost ženi še posebej na živce, kadar zahteva red in odgovornost.

Sam menim, da je na svetu ogromno drugih stvari, zaradi katerih bi se morali obremenjevati. Posebej me gane, ko obiskujem ustanove, kjer se srečujem z ljudmi, ki imajo resnično velike življenjske izzive. Ko vidiš, s kakšnimi težavami se spoprijemajo, postanejo naše vsakodnevne skrbi precej nepomembne.«

Kako skrbite za svojo kondicijo? Imate tudi kakšno razvado, na katero niste ponosni?

»Da bi vedel za kakšno posebno razvado, niti ne. Morda je moja slabost prav flegmatičnost. Ali pa to, da od sodelavcev pričakujem, da bodo sami razumeli, kaj želim od njih. Sam sem se namreč veliko stvari naučil in jih dojel sam, zato sem bil na številnih področjih tudi uspešen.«

Za kaj ste pripravljeni zapraviti več denarja, kot bi bilo treba?

»Rad hodim po trgovinah in znam tudi zapravljati. Ko z ženo še nisva imela otroka in sva hodila po nakupih, sem bil običajno jaz pobudnik za nakup novih oblačil. Danes je tega bistveno manj, morda enkrat ali dvakrat na leto.

Če pa greva s hčerko po vsakodnevnih nakupih, znava biti precej zapravljiva. Običajno to ugotoviva šele na blagajni. Posledično imava potem težave in občasno celo prepoved nakupovanja. Žena je vendarle finančnica.« (smeh)

Redko vas vidimo jeznega. Kakšni ste, ko vam nekdo res stopi na živec?

»Z leti sem se naučil zajeti sapo in premisliti. Pri obvladovanju jeze mi največ daje šport. Je moj ventil za negativno energijo in me hkrati pomirja. Večkrat ljudem povem, da bi bil brez športa verjetno precej bolj impulziven in negativen človek. Zato vsakomur, ki ima podobne težave, priporočam šport.«

Šport je tudi priložnost za druženje. Kako si župan najde prijatelje, ki ga ne gledajo zgolj skozi funkcijo?

»Sem precej odprt človek in s tem nimam težav. Igramo ekipne športe, kot je košarka, pri tenisu igramo dvojice. Morda je edino pri boksu nekoliko drugače, saj čutim, da imajo drugi do mene več spoštovanja oziroma me nekoliko pazijo. Trener me večkrat opozori, da ne bi bilo dobro, če bi se na fotografijah pojavljal s kakšno modrico. Po svoje me to celo jezi, saj sem precej tekmovalen in grem raje na moč.«

Vam prijatelji upajo povedati, da ste sprejeli napačno odločitev? Vas znajo tudi kritizirati?

»Upajo, vendar s precej izbranimi besedami. Nisem zamerljiv človek. Kadar pa se neka stvar ponavlja, je drugače. Enkrat, dvakrat, trikrat še toleriram, kar je preveč, pa težko prenašam.

Znam oprostiti in tudi pozabiti, dokler stvari ne presežejo določene meje. Zavedam se, da sem na funkciji, kjer moram prenašati ogromno pritiskov. Toda pri družini potegnem črto. V preteklosti so nekateri to mejo že poskušali prestopiti, vendar tega nikomur ne dovolim.«

· Politika

Kako se bo Velenje spreminjalo v prihodnjih letih?

Županska funkcija človeku veliko da, veliko pa tudi vzame. Kaj je vzela vam?

»Predvsem način življenja. Kot župan sem ujet v zgodbo, za katero vem, da jo opravljam 24 ur na dan. Preprosto padeš vanjo. Včasih zato niti ne zaznavam vsega, kar se dogaja okoli mene. Na ulici koga spregledam, ne opazim kakšnega dejanja ali sporočila na telefonu.«

Na spletu se pojavljajo tudi precej ostri zapisi o vas. Si kdaj želite, da bi lahko javnosti pojasnili še drugo plat zgodbe?

»Takšnih stvari je veliko. Sam objave redko spremljam, običajno me o njih obvestijo sodelavci. Nedolgo nazaj se je na enem od portalov pojavila anonimka, ki je bila po mojem mnenju polna laži. Te so se nato hitro razširile po mestu.

Med drugim je bil omenjen nekakšen čoln. Čoln bi si sicer želel, vendar ga nimam. Tudi jahte nimam. Pravzaprav se niti ne spomnim, kdaj sem bil nazadnje na kakšnem takšnem plovilu.

Vse to se dogaja na spletu, za katerega menim, da ljudi vse bolj poneumlja in da kot družba zaradi tega tonemo. Posameznikom, ki si na tak način polnijo ego in jih to osrečuje, sicer dopuščam, da si dajo duška. Toda tudi tukaj veljajo meje, ki sem jih že omenil. Ko jih prestopijo, zaščitim sebe in svojo družino.«

Kaj pa, ko ljudi, ki vas javno kritizirajo, srečate na ulici?

»Večina se jih izogiba, sklanja glavo in ne pogleda v oči. To opažam pri posameznikih in že na ta način lahko prepoznam, kdo je iskren in kdo ni. Velikokrat takšni ljudje iščejo obvode za doseganje svojih ciljev. Namesto, da bi se obrnili name, poskušajo priti do mene prek posrednikov.«

Po drugi strani veljate za dostopnega župana. Lahko vsak občan pride do vas?

»Ogromno ljudi se s svojimi stiskami obrača name. Če bi želel, bi lahko ves čas županovanja namenil samo sprejemanju teh ljudi. Trudimo se sprejeti vsakogar, ki želi stik z mano, vendar je to časovno včasih resnično težko.

Zato imam podžupane in strokovne sodelavce, ki skušajo zadeve najprej urediti sami. Če jim ne uspe, se vključim tudi jaz in skušamo poiskati rešitev.

Velikokrat je težko, ker ljudje pričakujejo zelo različne stvari. Tudi preskakovanje vrst za stanovanja in podobno. Pri takšnih stvareh ne morem pomagati, čeprav bi si zaradi velikih stisk posameznikov to želel. Tudi mene omejujejo pravila. Vsaka rešitev zahteva določen čas.«

Kakšen pa ste kot nadrejeni? Ste strog šef?

»Pravijo, da sem zahteven. Ko pogledam šestletno obdobje na čelu občine, vidim, da so se nekateri sodelavci spremenili, tudi iztrošili, saj je tempo našega dela zelo visok.

Sam imam veliko energije in pričakujem, da se bodo s takšnim tempom lahko spoprijeli tudi sodelavci. Opažam, da so predvsem pri starejši generaciji že vidne posledice takšnega dela.

Zato sem zagovornik pomlajevanja občinske uprave. Mladi prinašajo novo energijo, nove ideje in hkrati razbremenijo starejše generacije.«

Vaši politični nasprotniki pogosto trdijo, da brez članske izkaznice Socialnih demokratov na občini ni mogoče dobiti službe. Koliko ljudi ste dejansko zaposlili zaradi strankarske pripadnosti?

»To so politične floskule. Dvakrat sem objavil razpis za zaposlovanje mladih. Od petih zaposlenih naj bi imela ena oseba res strankarsko izkaznico, pa še ta ni iz Velenja, ampak prihaja iz sosednje občine. V letošnjem letu smo zaposlili devet pripravnikov in niti eden nima članske izkaznice Socialnih demokratov.

Razen omenjenega fanta se ne spomnim nikogar, ki bi v zadnjih šestih letih dobil službo in bi imel strankarsko izkaznico Socialnih demokratov. Gre za politikantstvo. Lahko pa kadarkoli razgrnemo razpise in pogledamo, kdo je bil zaposlen in zakaj.«

Stari ste 48 let in ste še vedno relativno mlad župan. Kaj bi danes svetovali 18 letnemu Petru?

»Predvsem to, da je treba življenje uživati in početi stvari, ki te veselijo. Življenje je zelo kratko, zato moramo početi tisto, kar nas motivira in izpolnjuje.

Tako kot pridejo težki trenutki in težki dnevi, tudi minejo. Življenje teče dalje. Zato ne smemo dovoliti, da nas en sam slab trenutek vrže iz tira ali nam celo uniči leta in leta življenja.«

In za konec, po čem bi si želeli, da bi se vas ljudje spominjali čez dvajset let? Ne samo kot župana, ampak tudi kot Petra Dermola?

»To ločnico je težko potegniti. Župan sem v časih, ki so zahtevnejši kot že dolgo ne. Če si kaj želim, si želim predvsem to, da nam uspe proces prestrukturiranja in da izkoristimo vse priložnosti, ki jih prinaša.

Večkrat poudarjam, da gradimo drugačno Velenje. Velenje, ki za mlade ne bo več privlačno zaradi premoga, ampak zaradi drugih priložnosti.

Menim, da me bodo ljudje ocenjevali predvsem po tem, ali nam je to uspelo ali ne. Sam pa verjamem, da smo trenutno na zelo dobri poti.«