Shutterstock

Komisija je prekršila lastna pravila in prehitro uvedla daljnosežne spremembe, brez da bi poslušala javnost ali preverila vpliv na podnebje. To ni način, kako naj bi potekal zakonodajni postopek v EU, so prepričani v Evropski koaliciji za korporativno pravičnost (ECCJ). Nevladne organizacije, med njimi ClientEarth, Anti-Slavery International, Clean Clothes Campaign, Friends of the Earth Europe, Global Witness, Notre Affaire À Tous in T&E, pa tudi sindikati in podjetja že mesece aktivno nasprotujejo predlogu Komisije "Omnibus". Več kot 362 organizacij civilne družbe je podpisalo skupno izjavo, s katero so pozvale Evropski parlament in Svet EU, naj zavrneta predlagane spremembe, saj slabijo zaveze glede odgovornosti podjetij in zmanjšujejo zaščito človekovih pravic ter okolja.

(Pretirano) omiljene zahteve

"Omnibus Simplification Package" je niz predlaganih sprememb zakonodaje o trajnostnem poročanju in skrbnem pregledu dobavnih verig. Te spremembe naj bi razbremenile predvsem mala in srednje velika podjetja ter zmanjšale obveznosti večjih podjetij glede poročanja o vplivih na človekove pravice in okolje. Ključne točke predloga "Omnibus" so tri. Ena so izjeme za mala podjetja, kjer predlog predvideva, da bi približno 80 % podjetij, ki bi sicer morala poročati v skladu z Direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), bilo oproščenih teh obveznosti. Druga točka je zmanjšanje obveznosti za večja podjetja, ki bi imela manjše obveznosti glede preverjanja svojih dobavnih verig za morebitne kršitve človekovih pravic in okoljske škode. Tretja problematična točka pa je poenostavitev poročanja, s katerim bi zmanjšali število zahtevanih podatkovnih točk za poročanje in uvedli prage, pod katerimi podjetjem ne bi bilo treba poročati o določenih dejavnostih.

Shutterstock

Kritike in pritožbe

Februarja je ECCJ predlog označila za katastrofo, ClientEarth pa je izpostavil, da predlog znatno oslabi korporativno odgovornost, saj omejuje dolžno skrbnost zgolj na neposredne poslovne partnerje in razvrednoti obveznosti prehoda v podnebno nevtralnost. Predlog je bil deležen tudi kritik, da slabi boj proti sodobnemu suženjstvu v globalnih dobavnih verigah. NVO so tudi opozorile na politične posledice predloga Omnibus in na to, da je ‘bil močno pod vplivom industrijskih interesov, Komisija pa preprečuje odločevalcem v Svetu in Parlamentu, da bi v celoti razumeli posledice svojih glasovanj za podnebje, okolje, človekove pravice in celotno gospodarstvo. To spodkopava demokratično legitimnost Komisije in resno ogroža pravno državo.’

Komisijo obtožujejo, da je predloge pripravila brez javnega posvetovanja in brez ustreznih ocen vplivov na okolje in družbo, kar naj bi pomenilo kršitev lastnih smernic za boljšo zakonodajo. Poleg tega nevladne organizacije trdijo, da je Komisija pred objavo predlogov organizirala zaprta srečanja z industrijskimi lobisti, medtem ko širša javnost ni bila vključena v proces. Tudi več podjetij je pozvalo Komisijo, naj ohrani veljavna pravila in jo opozorilo, da sta naložbe in konkurenčnost možni le ob stabilnem zakonodajnem okviru.

Kljub številnim pomislekom je Komisija nadaljevala s predlogom, ki je zdaj v zakonodajnem postopku. Marca je Svet EU podprl zamik uveljavitve direktive CSDDD, aprila pa je tudi Evropski parlament glasoval za začasno zamrznitev nekaterih pravil o trajnostnem poročanju, da bi dali priložnost dodatnim pogajanjem in predlog morebiti spremenili. Koalicija osmih NVO je nato aprila vložila še uradno pritožbo pri evropski varuhinji človekovih pravic. V njej trdijo, da je Komisija kršila lastne postopkovne standarde, določene v Smernicah za boljšo zakonodajo, ter tudi obvezno presojo skladnosti s podnebnimi cilji, kot jo zahteva evropski podnebni zakon. To naj bi predstavljalo slabo upravljanje (maladministration).

Shutterstock

Odprta uradna preiskava

Evropska varuhinja človekovih pravic, Teresa Anjinho, je prejšnji teden sporočila, da je odprla uradno preiskavo glede postopkov Komisije pri pripravi predloga "Omnibus". Zahtevala je pojasnila, zakaj ni bilo posvetovanja z zainteresiranimi javnostmi in podrobnosti o tem, koga je Komisija vključila v pripravo predloga. Preiskava Evropske varuhinje človekovih pravic bo nedvomno imela vpliv na nadaljnje razprave in oblikovanje končne zakonodaje.