Z veliko podražitvijo kuriva ljudem nenadoma pri gradnji hiše ni več pomembna le barva fasade. “Vsekakor je treba upoštevati obnovljive vire energije, predvsem toplotne črpalke, plin in lesno biomaso,” poudarja Matej Lesinšek, energetski svetovalec v pisarni za območje Posavja.

Pri ogrevanju je pomembna učinkovitost in prav zgoraj navedeni trije sistemi so izredno učinkoviti. Če ima gospodinjstvo na razpolago vsaj 400 kv. metrov vrta za kolektor, se je smiselno odločiti za toplotno črpalko zemlja-voda. Če ni prostora, pride v poštev toplotna črpalka zrak-voda, ki pa je precej glasna in lahko moti sosede.

Tudi kotli za kurjenje z lesno biomaso (peleti, sekanci ali polena) imajo zelo visoke izkoristke. Pri tem je pomembno imeti tudi hranilnik toplote. “Polena so najcenejša, sploh če ima gospodinjstvo svoj gozd, niso pa udobna. Zanje ni potreben zalogovnik, poraba pa je manjša, ker ponoči ne kurimo, kar pa niti ni potrebno ob dobri izolaciji in zatesnjenih oknih,” pravi Lesinšek.

Izračuna, da povprečna hiša porabi 2.000 do 2.500 litrov kurilnega olja na sezono, kar ob trenutni ceni 0,82 evra za liter znese najmanj 1.600 evrov. Če pokuri 20 metrov drv po 35 do 40 evrov za meter, jo to stane 800 evrov. Ob takem razmerju ni čudno, da gospodinjstva h kotlom na kurilno olje dodatno nameščajo kotel na drva. Lesinšek še poudarja, da je izredno učinkovit tudi plinski kotel, ki je kondenzacijski in izkoristi še vodno paro.

Ko se ljudje odločajo za ogrevalni sistem, se jih približno tretjina odloči za plin, tretjina za drva in tretjina za toplotne črpalke. “Toplotne črpalke so najbolj učinkovite, sledi biomasa, nato plin in na koncu kurilno olje. Včasih so toplotne črpalke nameščali le za toplo vodo in hlajenje prostora, v katerem so nameščene, zdaj tudi za ogrevanje. Letni stroški ogrevanja s toplotnimi črpalkami so za povprečno hišo 500 evrov, je pa začetna naložba večja in se po nekaterih izračunih povrne v štirih do petih letih. Vse je odvisno od tega, kaj vračunaš v naložbo – ali tudi prostor, dimnik ipd. Dobra je kombinacija toplotne črpalke in dogrevanja s kaminom,” nam je naštel Lesinšek.

Kot je ocenil, je najslabši izkoristek prav pri kombiniranih kotlih, zato zdaj gospodinjstva pogosto izberejo en kotel za plin ali kurilno olje in drugega na drva ter namestijo avtomatiko za preklapljanje. To sicer terja več prostora, kar je le še dodatna potrditev, da je odločitev za ogrevalni sistem zelo individualna. Za učinkovit sistem ogrevanja sta poleg izbire energenta pomembna še kakovost kotla in vložek v odpravo toplotnih izgub na fasadi, oknih, skozi klet ali mansardo.

“Načeloma velja pravilo, da velika naložba prinaša velik izkoristek in majhno porabo. Dobra nizkoenergijska hiša porabi 3 do 5 litrov kurilnega olja na kv. meter, kar je 500 do 1000 litrov na leto. Že dolga leta so občanom na voljo tudi subvencije preko državnega Eko sklada, ki trenutno podpira prav gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ki jih je tudi na našem območju vse več,” spomni sogovornik.

V preteklosti je država že podpirala zamenjavo gorilcev, izolacije podstrešja in fasad v hišah, zgrajenih pred letom 1980, in v večstanovanjskih zgradbah. Eko sklad spodbuja tudi celovito obnovo stanovanjskih hiš (izolacija, fasada, obnova oken…). Letos sicer ni več subvencij za toplotne črpalke za toplo vodo, so pa za vgradnjo solarnih sistemov, ki so sicer dragi, a so po oceni energetskih svetovalcev najbolj učinkovit način gretja tople vode. Pri tem namreč uporabljamo sončno energijo in potrebujemo le 40 W električne energije za delo črpalke.