DL

Slavnostna govornica, predsednica Sindikata Mladi plus Mojca Žerak, je v nagovoru poudarila, da je prav, da prvi maj izkoristimo za počitek in zabavo, hkrati pa je pomembno, da se ob tem dnevu spomnimo vseh, ki so se v več kot stoletni zgodovini delavskih bojev žrtvovali zato, da je nam danes bolje.

»Spomnimo se delavcev v Chicagu, ki so leta 1886 umrli za osemurni delovnik. Spomnimo se na 13 mrtvih železničarskih delavcev 24. 4. 1920 v Ljubljani, ko so se uprli napovedi po podaljšanju delovnika in nižanju plačila. Na 18 ubitih 1. maja 1950 v Južnoafriški republiki, ko so protestirali proti omejevanju pravice do organiziranja. In na vse druge, ki so po celem svetu krvavo plačali za pravice, ki jih danes prepogosto jemljemo za samoumevne,« je dejala mlada sindikalistka in ob tem dodala, da je hkrati potrebno opozoriti tudi na krivice in izkoriščanja, ki ga še vedno občuti preveč delavk in delavcev.

Delajo, a kljub temu živijo pod pragom revščine

Kot je poudarila, je nujno potrebno opozoriti, da minimalna plača v Sloveniji komaj, če sploh, dohaja prag tveganja revščine. Po njenem mnenju bi bilo edino pravično, da bi bila minimalna plača vsaj v takšni višini, da bi ljudem omogočala dostojno in kakovostno življenje.

Opozorila je tudi na preobremenjenost mnogih delavk in delavcev. »Pogosto poslušamo o dolgotrajnih bolniških, zelo redko pa slišimo, zakaj prihaja do njih,« je dejala. »Fizično in psihično izmozgani in zgarani delavci so predstavljeni kot problem, nihče pa se ne vpraša, kdo in zakaj delavce spravi do takega stanja, kdo v resnici ustvarja ta 'problem'.«

DL

Na Sindikatu Mladi plus že več kot desetletje opozarjajo tudi na težave mladih delavk in delavcev ter na njihove atipične, prekarne oblike dela, ki vse bolj izpodrivajo redne zaposlitve, na kar sindikat opozarja že desetletja. Trajne in dostojne oblike zaposlitve tako za vse več ljudi postajajo utopija. »Pri prekarnih oblikah dela ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, malica in podobno.«

Marsikateri boj še ni končan

Opozorila je tudi na izkoriščanje tujih delavcev v Sloveniji, na njihove nečloveške bivalne razmere ter na »sovraštvo« lokalnega prebivalstva do njih, namesto da bi v njih videli tovariše, soborce, ki jih izkorišča isti sistem kot nas, ter jim, kot je dejala, ponudili roko solidarnosti v skupnem boju za boljši jutri.

»Naj bo praznik dela vsako leto znova v spomin na vse dobljene delavske bitke, pa tudi v opomin, da nobena pravica ni podeljena, ampak vedno izborjena. Naj bo praznik dela vsakič znova opomin, da marsikateri boj še ni končan,« je zaključila Mojca Žerak.

Obiskovalce je na prireditvenem prostoru pri Tončkovem domu pozdravil tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. V spremljevalnem programu, ki ga je povezoval Arnej Ivkovič, so nastopili sevniška godba in mažoretke, folklorna skupina Spomin Društva upokojencev Sevnica, v družabnem popoldanskem delu programa pa Saša Zamernik z zasedbo JU HU! Glasbeni mix.