Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred Velenjem je pester september, povezan z občinskim praznikom, jeseni pa občino čakajo tudi številni razvojni projekti in izzivi. Med njimi je vse bolj izpostavljena tudi prometna varnost.

Gospod župan, pred nami je pestra jesen. Poletje se počasi poslavlja, Velenje pa vstopa v praznični september. Ste pripravljeni?

»Vsako leto je jesen v Velenju pravzaprav vroča. Z vstopom v novo šolsko leto se začne tudi praznični september, ko naše mesto praznuje. Moja naloga in dolžnost je, da skupaj s sodelavci pokažemo spoštovanje do našega mesta in do Velenjčank in Velenjčanov. Dogajalo se bo veliko lepega in dobrega. Za nas je to sicer naporno obdobje, vendar je takšen september v Velenju že postal tradicija. Jeseni pa nas čakajo tudi številni drugi izzivi in projekti. Oktober in november bosta prinesla dovolj priložnosti, da bomo preverili, kako uspešni smo pri njihovem uresničevanju.«

Vesna opaža, da je na območju Velenjskega jezera vse motoristov na poteh, ki so namenjene pešcem in kolesarjem. Tudi v času poletne sezone. Bi bilo smiselno odsek od čolnarne do kampa zapreti za motorni promet?

»S poslušalko se strinjam, da je to res pereč problem. Ne le na Velenjski plaži, ampak tudi na drugih območjih v mestu. Vožnja z motornimi kolesi in skuterji po pločnikih in poteh za pešce je prepovedana, za e-skiroje pa velja, da se morajo gibati s hitrostjo hoje. Kljub temu imamo pri spoštovanju teh pravil precej težav. Zato smo se že dogovorili s policijsko upravo, da bomo okrepili sodelovanje in nadzor. Na kritičnih lokacijah bomo poskušali zagotoviti večjo prisotnost mestnega redarstva in policije. Izkušnje namreč kažejo, da se kršitelji pogosto umaknejo takoj, ko zagledajo redarja, nato pa se čez nekaj časa vrnejo. Kar zadeva območje Velenjske plaže, je v načrtu tudi sprememba trase kolesarske povezave, ki bi potekala na drugi strani kampa, ob glavni cesti. Za to bodo potrebne spremembe prostorskih aktov in ureditev lastniških razmerij s Premogovnikom Velenje. Če bo podpora države tudi v prihodnje takšna kot doslej, bi lahko to uredili v prihodnjih mesecih. Ob tem skupaj s strokovnimi službami pripravljamo tudi bolj sistemske rešitve. Kot državni svetnik bom poskušal vplivati tudi na spremembe na zakonodajni ravni, saj potrebujemo rešitve, ki bodo takšne kršitve dolgoročno učinkoviteje preprečevale.«

Podoben problem občani izpostavljajo tudi na kolesarski in pešpoti pri Kardeljevem trgu proti zdravstvenemu domu. Kdo lahko tam sploh ukrepa?

»Za zdaj težko kdo. Tudi iz pogovorov z organi pregona izhaja, da posledice za kršitelje pogosto niso takšne, kot bi morale biti. Zato menim, da moramo problem urediti sistemsko. Potrebujemo dogovor na državni ravni, kako se učinkoviteje soočiti s takšnimi kršitvami in predvsem zagotoviti, da bodo imele tudi ustrezne posledice.«

Vlada zanima, kdo bo obnovil stopnice pri Knjižnici Velenje, ki so v precej slabem stanju. Kdo je odgovoren za njihovo sanacijo?

»Res je, stopnice niso v dobrem stanju. Žal večinski delež objekta Center Nova ni v lasti Mestne občine Velenje, zato v ta del nimamo možnosti neposredno investirati. Tisti, ki se bodo sprehodili po promenadi in pogledali proti Centru Nova, bodo opazili, da smo pod stopnicami namestili pločevino, ki zadržuje rjo. To je ukrep, ki smo ga lahko izvedli sami. Naročili smo tudi statično presojo stopnišča, ki je pokazala, da stanje ni najboljše. Dokumentacijo smo ponovno posredovali večinskemu lastniku, ki je odgovoren za sanacijo. Po naših informacijah se pripravlja projektna dokumentacija za obnovo stopnišča. Na lastnika bomo zdaj še dodatno pritisnili, da se zadeva uredi. Škoda namreč lahko nastaja na novi promenadi, hkrati pa stanje predstavlja tudi tveganje za uporabnike Centra Nova. Večinski lastnik je družba Pallas Real, d. o. o., iz Ljubljane.«

Na Cankarjevi ulici pa občani opozarjajo tudi na robnike in neraven pločnik, zaradi katerih naj bi se tam že več ljudi poškodovalo. Boste uredili tudi ta del?

»Tudi sam sem se pred kratkim sprehodil po Cankarjevi, kjer so že nameščeni trakovi, ki opozarjajo na višinsko razliko pri dvižni ploščadi. Tudi sam sem se spraševal, zakaj je moral biti podest izveden na tak način. Ko pa smo skupaj s projektantom in stroko podrobneje pregledali situacijo, se je pokazalo, da drugih ustreznih rešitev praktično ni. Vhodi v različne objekte so bili v zadnjih 30 letih urejeni na različne načine, zato so med njimi precejšnje višinske razlike. Če želiš Cankarjevo urediti celovito in skladno z vsemi standardi ter zakonodajo, je dvižni podest rešitev, s katero lahko povežeš vse te različne višine. Če bi vsak vhod reševali posebej, bi moral imeti vsak svoj podest, ki bi se lahko začel že sredi pešpoti in bi imel drugačen naklon oziroma višinsko razliko. To bi bilo za uporabnike še manj prijazno. Povabili smo tudi invalidske organizacije in organizacije, ki se ukvarjajo z ljudmi z omejeno mobilnostjo. Skupaj s projektantom smo preverili, kaj lahko še izboljšamo. Ugotovili smo, da lahko z nekaj manjšimi ukrepi dostopnost še izboljšamo in zagotovimo ustrezen prehod tudi za uporabnike invalidskih vozičkov. Dogovorili smo se tudi z Zlatarno Celje, da bodo dovolili poseg v njihov del etažne lastnine. Tako bomo lahko ustrezno uredili tudi vhod pri sladoledarju in zagotovili bolj povezano, neprekinjeno dostopno pot. Vse bo izvedeno skladno z zakonodajo in standardi, sama širina podesta pa je celo večja od minimalno zahtevane. Rešitve smo preverili tudi z uporabniki, ki se težje gibajo, in njihova ocena je bila pozitivna. Nova Cankarjeva bo zato prijaznejša tudi do ljudi z omejeno mobilnostjo. Če primerjamo rešitev z nekdanjo ureditvijo, ko je imel skoraj vsak vhod svoj podest, bo nova ureditev bolj enotna in predvsem varnejša za vse uporabnike.«

Mojco zanima, kakšni so načrti za park na Gorici. Kako bo urejen, bodo tam tudi kamere in kdo bo skrbel za vzdrževanje?

»Večgeneracijski park Lipa je dobil svojo končno podobo, v prihodnjih dneh in tednih pa bomo izvedli še nekaj dodatnih ukrepov. V parku so že nameščene štiri delujoče kamere, dve pa bosta še aktivirani. Namestili smo tudi dodatno zaščitno ograjo med glavno cesto in parkom. S tem želimo preprečiti, da bi otroci v trenutku nepazljivosti, denimo za žogo, stekli neposredno na cestišče. Dodaten ukrep bo tudi avtomatski izklop javne razsvetljave na igriščih po 22. uri. Za športno infrastrukturo bo skrbela Rdeča dvorana, za vzdrževanje pa trenutno skrbijo v okviru koncesije. Dogovarjamo se tudi s krajevno skupnostjo, da bi našli osebo, ki bi dnevno skrbela za urejenost in čistočo parka. Vesel sem, da za zdaj večjih vandalističnih dejanj nismo zaznali. Želim si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje, saj je park namenjen različnim generacijam in želimo, da bi služil svojemu namenu.«

Kaj pa objekt nad garažno hišo? Kakšni so načrti za ta prostor?

»Pred nekaj tedni je bila izvedena javna dražba, na kateri naj bi objekt odkupil eden od zasebnikov. Z novim lastnikom, za katerega za zdaj še ne vemo natančno, kdo je, neposrednega stika še nismo imeli. Ga bomo pa vzpostavili in preverili, kakšni so njegovi načrti. Vemo, da je bil objekt prvotno zasnovan kot trgovina, zdaj pa moramo skupaj z novim lastnikom preveriti, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnje.«

Ali boste podhod pri pošti še uredili oziroma prepleskali?

»Želim si, da bi se podhod čim prej celovito uredil, vendar je njegovo stanje neposredno povezano s stanjem Kidričeve ceste. Zaradi zamakanja in dotrajanosti ceste v podhodu odpada omet in nastajajo druge poškodbe. Celovita prenova podhoda v tem trenutku zato ne bi bila smiselna, saj bi se težave hitro ponovile, če se prej ne uredi tudi Kidričeva cesta. Bomo pa v okviru vzdrževalnih del uredili tisto, kar je nujno. Podhod zato tudi ni del investicije v Cankarjevo. Se bo pa obnovil skupaj s Kidričevo cesto. Projekti so pripravljeni, dogovori so bili sklenjeni, zdaj čakamo, da bo novo ministrstvo začelo izvajati tisto, kar smo se predhodno dogovorili. Računam, da si bo minister vzel čas tudi za Velenje, da se bomo v kratkem sestali, začrtali strateške projekte in se dogovorili o njihovi izvedbi.«

Vasko sprašuje, kam občina vlaga denar. Prebral je, da je Velenje v prvem delu letošnjega leta prejelo 13 milijonov evrov. Za kaj je bil ta denar porabljen?

»Ta sredstva so bila že porabljena. Predvidevam, da je vprašanje povezano tudi z enim od medijskih prispevkov, v katerem je bilo omenjeno 13 milijonov evrov, ki smo jih počrpali v prvem delu letošnjega leta. Gre sicer le za del sredstev, ki jih je občina prejela. Del sredstev je povezan s projekti v okviru Sklada za pravični prehod, med drugim z obnovo Stare elektrarne in izgradnjo industrijsko-tehnološkega parka. Del sredstev še pričakujemo za Poslovno cono Pesje. Pomemben del predstavljajo tudi sredstva v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, namenjena urbani prenovi mestnih središč. Sem sodi tudi sofinanciranje prenove Cankarjeve, ki trenutno poteka. Sredstva smo pridobili tudi za popoplavno obnovo, v okviru katere smo letos obnovili oziroma še obnavljamo več plazov. Na 13 objektih po Velenju smo namestili tudi sončne elektrarne, kar je prav tako projekt, sofinanciran z nepovratnimi sredstvi. Sicer pa v letošnjem letu načrtujemo približno 67 milijonov evrov investicij, od tega kar 46 milijonov evrov predstavljajo nepovratna sredstva. To pomeni, da bo Velenje tudi po obsegu investicij na prebivalca med najmočnejšimi slovenskimi občinami. Lahko smo veseli in ponosni, da nam je uspelo v Velenje pripeljati toliko evropskih sredstev. Zaradi tega je mesto danes res eno veliko gradbišče. Velenjčankam in Velenčanom se za nevšečnosti opravičujem, vendar brez posegov v infrastrukturo in njene posodobitve mesta ne moremo razvijati naprej.«