Arhiv Štajerskega Tednika

Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae, ugotavlja, da mnogi, ki so nastanjeni v Kamri, tam ne pristanejo po svoji krivdi, pač pa jih spremlja smola v življenju. Skušajo jim pomagati izplavati iz težke situacije. „Smo zadnja mreža pred totalnim padcem človeka, mnogi bi bili na ulici, če nas ne bi bilo. Zato je Kamra res hvalevredna, ker pomagamo tistim na robu družbe, da ne zdrsnejo še globlje. Marsikomu smo pomagali, da je prišel do stanovanja, zaposlitve, zdravljenja odvisnosti,“ pojasni Štopferjeva.

Trenutno je v Kamri pet uporabnikov, štirje moški in ena ženska. Med njimi sta dva brezdomca, ki sta večino svojega življenja preživela na ulici. A zima tudi najpogumnejše in najvztrajnejše prepriča, da vendarle sprejmejo pomoč. Pred kratkim sta se odločila, da prideta v Kamro. „Z vsemi delamo individualno, skupaj rešujemo stiske, socialne probleme. Treba je imeti veliko empatije, potrpežljivosti in drugih socialnih veščin. Imamo tudi gospoda, ki se zaradi prepovedi približevanja ne more vrniti v svoje primarno okolje. Vsak uporabnik ima svojo zgodbo,“ pojasni Gregor Hrnčič.

Lani so imeli sedem uporabnikov, ki so jim pomagali do stanovanja in zdaj živijo na svojem. Kamra je pomembna prelomnica, saj veliko ljudem pomagajo na novo pot življenja. Imajo pa tudi primere, ko se k njim posamezniki vračajo večkrat. Lani je pri njih redno prenočevalo 13 uporabnikov. Prebivalec, ki je bil v Kamri najdlje, je tam stanoval leto in pol.

Preberite več v Štajerskem Tedniku