"Pouk smo imeli samo popoldne, s klasičnim šolskim zvoncem vsakih 45 minut, kot v cerkvi. Predmeti so bili neponovljivi, brez tujega jezika in računalnika. Malica je bila obvezna in enostavna – nobenega preračunavanja enot za energijo ni bilo," se spominja Kondi.
»Prvi šolski dan je bil 1. septembra 1966 v OŠ Preddvor. Jaz sem se na šolo in pouk pripravljal že leto prej (zvezki, torba, copati, obleke ...) in tako so me tudi predčasno vzeli. Šola je bila samo 50 metrov čez cesto, a so mi zaradi tega vseeno kupili kolo. Zakaj, še sam ne vem. Imel sem stroge starše in moral sem biti odličen, zato sta se v meni prelivala veselje in strah pred ocenami. Gospa Slava Lipovškova je bila najstrožja učiteljica v mojem življenju. A zadnji dan, 20. junija 1966, sem imel v spričevalu same petice. Brez izostanka, a s kar nekaj urami zaprt v razredu po pouku zaradi 'igranja' s sošolci.
Pa tudi k verouku sem hodil. Imeli smo župnika, gospoda Jegliča, ki je bil eden najstrožjih katehetov, a mi je tudi dal same petice v spričevalo, čeprav mi je naloge (obnovo pridig) delala mama. Zato je katehet vedno pripisal: 5 'za mamo', haha, pa čeprav mama ni bila nobeno nedeljo pri maši. Seveda, drugačnih ocen sploh nisem smel dobiti, ne v šoli ne v cerkvi, saj je bila mama medicinska sestra na vasi, ata pa je menjal elektro varovalke. Takšnim se pa tudi učitelji in katehet niso smeli zameriti. Še dobro, da me niso dali kar v 8. razred,« nam je v smehu razkril Konrad.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Osebni arhiv
