##IMAGE-3535318##

Skoraj točno eno leto po tistem, ko je senat novomeškega orožnega sodišča nekdanjo vršilko dolžnosti direktorja Sklada za financiranje razgradnje NEK Ksenjo Žnideršič Planinc in soobtožena Matjaža Albrehta in Klemna Hosto oprostil obtožb, je višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbi tožilstva, razveljavilo izpodbijalno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožilstvo je nekdanji vršilki dolžnosti očitalo zlorabo položaja (v obdobju od septembra 2010 do marca 2011) in oškodovanje Sklada NEK za okoli dva milijona evrov (na račun prodaje varnih obveznic in nakupa tveganih), v drugem delu obtožbe pa sta bila vključena še izvršni direktor pri Alti Investu Matjaž Albreht in njegov svak Klemen Hosta iz družbe Fildo. V tem primeru se jim je očitalo, da naj bi Žnideršič-Planinčeva kupila vrednostne papirje v vrednosti 7,7 milijona evrov, nakup pa naj bi speljala ob pomoči omenjenih dveh. Albreht naj bi bil organizator, Hosta pa naj bi bil le navidezni kupec, od katerega je po bistveno višji ceni vrednostne papirje kupil Sklad NEK. Na ta način naj bi Hosta pridobil dobrih 190.000 evrov premoženjske koristi, ki naj bi si jo vsi trije vpleteni potem razdelili.

Tričlanski senat novomeškega orožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Mojca Hode, je po »izvedenih dokazih razsodil, da očitki iz obtožbe niso dokazani z gotovostjo«, je lani sodbo pojasnila sodnica in izpostavila, da ni dokazov o tem, da bi obtožena zavestno in naklepno kršila kakšen pravilnik. Omenila je tudi, da je bilo v tistem obdobju v interesu upravnega in nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK, da bi njihove naložbe dosegale visoke donose, kar je posledično pomenilo tudi vlaganje v bolj tvegane naložbene papirje.

Seveda so na novomeškem tožilstvu zadovoljni s sodbo višjega sodišča. Vodja tega tožilstva Srečko Hočevar je povedal, da je višje sodišče ugotovilo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine vseh izvedenih dokazov in zato v sodbi manjkajo potrebni razlogi o odločilnih dejstvih. »Prvostopenjski dokazni zaključki so ob izostanku celovite in vsebinsko argumentirane dokazne presoje tudi neprepričljivi, kar vzbuja dvom o popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, odločitev prvostopenjskega sodišča pa je zato preuranjena,« je še pojasnil Hočevar.