Profimedia

Nekateri ljudje ne bi smeli imeti otrok. Zmožnost, da imaš otroka, še ne pomeni, da boš z njim znal tudi ravnati. Otrok je odgovornost do konca življenja. Starši so odgovorni za to, da zadovoljijo otrokove fiziološke potrebe, da ti niso lačni, žejni, se gibljejo, odgovorni pa so tudi za to, da zadovoljijo otrokove potrebe po varnosti, predvsem pa po ljubezni. Ljubezen do otroka ni popuščanje pri pravilih, zato da otrok ne bo žalosten, jezen, razočaran. Mnogi na žalost ne vedo, kaj beseda pravila sploh pomeni.

Otroci, ki zdaj odraščajo, so že druga, tretja generacija ljudi, ki so bili vzgojeni v permisivni vzgoji. Torej v vzgoji, ki ne postavlja meja. Ki otroka dviga nad vse, ki mu dovoljuje, da si sam kroji usodo, čeprav se mu še niti približno ne sanja, kaj to pomeni. »Da mu z omejevanjem in pravili ne bi ubili duše,« razlaga ena največjih strokovnjakinj pri delu z otroki, psihoterapevtka in ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. Da je to popolnoma zgrešen način razmišljanja, opozarja že več kot petnajst let, saj iz izkušenj govori, da je nasilnih, agresivnih otrok vse več. Njene besede potrjujejo tudi statistični podatki, ki jasno sporočajo, da je nasilnih dejanj mladoletnikov nad mladoletniki vse več.

Pixabay

Grozljiv, pretresljiv, skrb vzbujajoč je posnetek s Ptuja, bilo naj bi jih celo več, le ugibamo lahko, koliko pa je takih dejanj ostalo neposnetih. Otroci so se izživljali nad drugim otrokom, vrstnikom. V skupini, z jasno premočjo so se načrtno, namerno, premišljeno znesli nad njim. To ni bil prepir ali pretep med dvema vročekrvnežema. To je bilo načrtno, sprevrženo, psihično in fizično nasilje. In naj se ne bi zgodilo le enkrat. To pomeni, da ta skupina že ve, da se jim ne bo nič zgodilo, ker so premladi, po možnosti imajo še potuho staršev. Rada bi videla njihove obraze, ko so to videli. So se vsaj malo zgrozili nad tem, kakšne pošasti so vzgojili? Popolnoma nezmožne empatije, otroke, ki se prepirajo, kateri bo naslednji tepel šibkejšega od sebe. Sprevrženo, bolno, psihopatsko dejanje. To so ljudje, ki potrebujejo pomoč.

Otroci in njihovi starši bi morali izmenjaje sedeti v prevzgojnem zavodu, vsak vsaj pol leta. Otroke pa bi kaznovali tako, da vsaj pol leta v oranžnih oblačilih opravljajo javna dela, vsem na očeh. In vsi bi vedeli, kaj so naredili in zakaj so kaznovani.

Da sram končno zamenja stran, kot pravi francoska junakinja Gisele Pelicot.

Dragi politiki, čas je, da si priznamo, da je tudi na tem področju čas za spremembo zakonodaje. Žal smo očitno padli na izpitu vzgoje otrok, že jutri je lahko žrtev takšnega psihopatskega nasilja tudi vaš otrok. Ali še huje, ga nad nekom celo izvaja.

Če so tega zmožni kot otroci, česa vse bodo sposobni, ko odrastejo?