Profimedia

Policisti so konec tedna na Goriškem in v Ajdovščini obravnavali dve spletni prevari. Slovenska gospodarska družba je več deset tisoč evrov nakazala prevarantom, ki so se na aplikaciji WhatsApp izdajali za gospodarsko družbo iz tujine. Več deset tisoč evrov je izgubil tudi oškodovanec, ki je verjel, da denar nakazuje mednarodni odvetniški družbi.

Predstavnik slovenske gospodarske družbe je prek aplikacije za komuniciranje WhatsApp prejel lažno zvočno sporočilo, domnevno od predstavnika ene izmed gospodarskih družb iz tujine, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica.

Pri komuniciranju z oškodovancem se je neznani storilec lažno predstavljal kot odgovorna oseba tujega podjetja. Zaradi ustvarjanja videza pristnosti je ponaredil tako glas kot tudi profil v aplikaciji WhatsApp.

V nadaljevanju je predstavnik slovenske gospodarske družbe zaradi domnevnih potreb korporativnega podjetja opravil bančno transakcijo oz. nakazilo v višini več deset tisoč evrov na bančni račun v eno od evropskih držav, kasneje pa je ugotovil, da so bili žrtev spletne prevare. Okoliščine kaznivega dejanja kriminalisti še preiskujejo, so sporočili.

V drugem primeru so policisti med vikendom obravnavali spletno goljufijo fizične osebe. Oškodovanec je bil v lanskem letu žrtev spletne goljufije glede pričakovanega dobička pri investiciji v kriptovalute in o tem obvestil policijo.

Ker je želel, da se mu denarna nakazila povrnejo, je preko spletne aplikacije in kriptirane komunikacije kasneje vzpostavil komunikacijo z eno od domnevnih mednarodnih odvetniških družb. V nadaljevanju je oškodovanec opravil več nakazil na različne kripto denarnice v vrednosti več deset tisoč evrov, vendar je kasneje ugotovil, da je bil zopet žrtev spletne prevare. Tudi ta primer goljufije policija še preiskuje, so še sporočili.

Na Generalni policijski upravi (GPU) so na svoji spletni izpostavili, da najpogosteje obravnavajo spletne goljufije, ki so povezane s spletnimi nakupi. Oškodovanci na spletu plačajo artikle, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih. Naročeni artikli v nadaljevanju niso nikoli dostavljeni.

Izpostavili so tudi investicijske goljufije, kjer goljufi žrtve premamijo z obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju. Tovrstne sheme reklamirajo tudi preko profilov na družbenih omrežjih, v zadnjem obdobju pa predvsem preko telefonskih klicev na naključne številke.

Opozorili so tudi na ribarjenje za bančnimi podatki. Tovrstne spletne goljufije se običajno začnejo z lažno e-pošto ali SMS sporočilom v imenu banke, lahko tudi s telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom.

Policisti zato znova svetujejo dodatno previdnost pri spletnih nakupih, investicijah in uporabi spletnih bančnih storitev.